Image Slider

PRAZNIČNI DIY: PIŠKOTI V KOZARCU & DARILNIH VREČKAH

torek, 30. december 2014
Domači piškoti v kozarcu so verjetno eden najbolj priljubljenih DIY božičnih projektov zadnjih nekaj let. Verjetno zato, ker piškote za praznike tako ali tako pečemo, izdelava je relativno enostavna in cenovno ugodna, bližnje pa radi obdarimo z nečem, kar smo sami ustvarili.  


Najprej se lotimo peke piškotov. 125 g masla penasto stepemo s 125 g sladkorja v prahu in dodamo eno jajce ter žličko vanilijevega ekstrakta in ponovno stepemo. Nato v to mešanico postopoma presejemo 250 g bele moke in dobro zmešamo. Dobljeno testo, zavito v prozorno folijo, naj vsaj pol ure počiva v hladilniku (lahko tudi v zamrzovalniku), nato pa ga razvaljamo približno 4 mm na debelo, z modelčki izrežemo testo ter ga tečemo 9 minut na 180°C oz. toliko časa, da so piškoti še beli in ne porjavijo. 



Piškote nato lično zapakiramo. Sama sem jih zapakirala v celofan darilne vrečke in v kozarce za vlaganje, ki sem jih kupila prav v ta namen in so nekoliko lepši od navadnih kozarcev za vlaganje.


Piškote položimo v vrečko (cena za celofan vrečke je 0,99 eur v Müllerju) in zavežemo z okrasnim trakom (cena rdečega traku na fotografiji je 2,79 eur v trgovini Rayher). S srebrno vrvico (cena 20 m vrvice je 2,79 eur v trgovini Rayher), na vrečko navežemo še modelček za piškote (cena za 8 modelčkov je 2,99 eur v Mercatorju), lahko pa dodamo tudi recept, da bo obdarovani piškotke lahko naslednjič spekel sam:).


Namesto vrečk lahko uporabimo tudi kozarce za vlaganje (jaz sem v Müllerju kupila kozarce Bormioli rocco za ceno 2, 99 eur za kos), ki morda niso tako cenovno ugodni kot vrečke, je pa to še vedno poceni darilo. Kozarec zapremo s pokrovčkom in okoli zavežemo okrasni trak, lahko pa dodamo še dekorativne kartice, kamor se lahko podpišemo, morda napišemo kakšno lepo voščilo ali pa recept za piškote.

PRAZNIČNO PECIVO BREZ GLUTENA

ponedeljek, 29. december 2014
Če s(m)o v vsakdanjiku tisti, ki glutena ne jemo, včasih označeni kot "tisti, ki komplicirajo" in "tisti, zaradi katerih imajo gostinci sedaj več dela" se lahko v času praznikov potrudimo, da smo res nekaj posebnega. Da pa ne bi samo zase pripravljali prazničnih jedi in sladic, ker je en košček torte ali peciva težko speči, pa je najlažje, da kar za vse domače in goste spečemo brezglutenske sladice, saj tega tako ali tako ne bodo ugotovili. Pri receptih, ki jih navajam spodaj, je krinka zagotovljena:) Če ste povabljeni na kakšno zabavo oz. praznovanje, lahko pecivo pripravite za vse in ga odnesete s sabo - tako poskrbite zase, sladkali pa se bodo tudi ostali. 

Letos sem pripravila naslednja peciva:

JABOLČNI KOLAČ S SKUTO, KARAMELO IN PRAŽENIMI MANDLJI


Recept za krasen kolač boste, tako kot sem ga jaz, našli na blogu 220°C poševno. Čeprav v receptu piše, da priprava karamele ni obvezna, pa je, tako kot mandljevih lističev, nikar ne izpustite, ker naredita veliko razliko. Naslednjič bom recept prilagodila svojemu okusu tako, da bom dodala eno dodatno jabolko (uporabila sem tri, srednje velikosti), ki ga bom (naribanega) vmešala že v prvo plast (biskvit), še preden ga bom vlila v pekač, da bo spodnja plast peciva še bolj sočna. Uporabila sem brezglutensko moko Schär patisserie mix.  Ker se pecivo postreže s sladko karamelo, bom naslednjič zmanjšala količino sladkorja v biskvitu za polovico. Ne vem zakaj mi je nadležno naribati limonino lupinico, če limone takoj ne porabim (mogoče zato, ker se limona nato hitreje izsuši), ampak temu tokrat ni bilo tako, saj sem porabila limonino lupinico, ki mi je ostala pri naslednjem receptu za:

KROGLICE IZ BELE ČOKOLADE IN LIMONE


Te kroglice je potrebno pred oblikovanjem in pred postrežbo dobro ohladiti. Zdi se mi, da so, kljub temu, da vsebujejo večinoma čokolado in maslo, zelo osvežilne, k čemur pripomore ravno to, da jih imamo pred postrežbo na hladnem in seveda dodatek limone. Kroglice bi bilo potrebno za popolnejše oblikovanje povaljati v kristalnem sladkorju. Glede na to, da so že dovolj sladke, sem ta korak izpustila in kot lahko vidite na zgornji fotografiji, je vsaka unikatna v svoji obliki. Pred oblikovanjem jih je potrebno v hladilnik postaviti za vsaj 4 ure.

Potrebujemo: 
250 g bele čokolade (meni je najljubša Lidlova Fin-Carre, saj se najlepše topi in je dobra, ne zamenjajte je s cenejšo Lidlovo belo čokolado, celiakaši pazite, saj ni brezglutensko deklarirana)
50 g masla
naribano lupinico 1 bio limone (preden jih kupite, preverite ali je lupina užitna)
100 ml sladke smetane
2 žlici svežega limoninega soka

Postopek priprave je povsem enostaven. Limonino lupinico naribamo in jo stresemo v smetano, ki smo jo predhodno segreli skoraj do vretja. Pustimo stati 20 minut, nato pa smetano precedimo skozi cedilo. Preostanek lupinice porabimo v receptu za jabolčni kolač (zgoraj). Smetano, aromatizirano z limonino lupino, ponovno segrejemo v posodi z neoprijemljivim dnom in vanjo, med segrevanjem, nalomimo belo čokolado. Preden smetana zavre, jo odstavimo z ognja in mešamo, da se čokolada popolnoma stopi. Primešamo še maslo in svež limonin sok in postavimo v hladilnik, da se zmes dobro ohladi. Pri oblikovanju maso zajemamo z žličko ali žlico za sladoled, kroglice na hitro oblikujemo v dlaneh in položimo v papirčke za mini mafine. Za lepšo obliko jih lahko povaljamo v kristalnem sladkorju. Do postrežbe hranimo v hladilniku.

KRATER KOLAČ


Zdi se mi, da je najtežje najti recept za pecivo, ki je hkrati kremno in dovolj čvrsto, da se ga brez problema drži v roki. Krater kolač (recept najdete tu) izpolnjuje vse te kriterije, lahko pa se ga nareže na poljubno velike koščke. V biskvitno maso z žlico razporedimo ohlajen puding ter kolač spečemo, pred koncem pečenja ga prelijemo še s kislo smetano. Med pečenjem se puding lepo razporedi po dnu in sredini kolača, tako da zgleda kot da smo ga s kremo napolnili. Namesto običajne kisle smetane lahko izberemo tisto, ki je brez laktoze, prav tako lahko puding pripravimo z mlekom brez laktoze. Pazimo, da izberemo puding, na katerem je označeno, da glutena ne vsebuje. Uporabila sem brezglutensko moko Schär patisserie mix. 


ČOKOLADNA RULADA BREZ MOKE


Receptov za čokoladno rolado oz. rulado brez moke je tudi v slovenščini veliko. Jaz jo vedno delam po receptu s kulinarike, s to razliko, da je po pečenju ne prevrnem na kuhinjsko krpo, ampak jo potresem s kristalnim sladkorjem in zavijem v prozorno folijo (kot je prikazano tu). Tokrat sem jo še toplo tudi zvila, vendar to ni potrebno, saj je rulada za takojšnje zvijanje preveč rahla in se lahko zlomi. Za praznično vzdušje sem jo prelila s čokolado za kuhanje in potresla s srebrnimi in zlatimi kroglicami. Čokoladni preliv sem pripravila tako, da sem 1 dl sladke smetane zavrela skoraj do vretja in dodala 100 g nalomljene jedilne čokolade (za celiakaše mora biti brezglutensko deklarirana, prav tako čokolada v prahu), ter mešala, dokler se ni stopila. S to čokolado sem nato prelila rulado, preostanek čokolade, ki se je stekel na peki papir, pa sem pobrala s paletnim nožem in pokapala po ruladi v cik cak vzorcu. Namesto smetane lahko uporabite poljuben nadev. V primerjavi z običajnimi roladami, se jo težje prime z roko, najbolje jo je postreči na krožničkih. Meni je v primerjavi z običajnimi ruladami boljša kar se tiče okusa, saj se kar stopi v ustih.

PRAZNIČNI DIY: PIVO & JELENČKI

petek, 26. december 2014
Ta simpatični DIY projekt, ki sem ga našla na blogu Life of a modern mom, je idealen za obdarovanje moškega dela populacije. Zdi se mi namreč, da je težje obdarovati  moške kot ženske, s pivom pa ponavadi ne zgrešiš:).*


Potrebujemo:
- šestorček piv v škatli 
- 12 plastičnih očes (cena za 5 očes je 0,7 eur v Rayher)
- 6 rjavih kosmatih žičk (cena za 10 žičk je 1,59 eur v Rayher)
- 1 rdeča kosmata žička / filc / blago


Na steklenico piva prilepimo dve očesi. Vzamemo rdečo kosmato žičko in jo zvijemo (da dobimo nos) ali pa iz blaga / filca izrežemo krog in ga potem prilepimo na steklenico. Naredimo še rogove iz kosmatih rjavih žičk. Vzamemo 20 cm žičko in dve 3 cm dolge žičke. Dolgo žičko prepognemo na pol in jo ovijemo okrog pokrovčka, med sabo prepletemo, da je žička čvrsto pritrjena. Na konec osnovne žičke pritrdimo še dve manjši, tako kot na fotografiji. 


* ta objava ni sponzorirana (na žalost:)).

PRAZNIČNI DIY: ADVENTNI VENČEK ZA VOŠČILNICE

sreda, 24. december 2014
Ali se tudi vam dogaja, da med prazniki prejmete kup lepih voščilnic, pa ne veste kam z njimi? Ali pa imate morda določeno mesto, kamor prejete voščilnice postavite?

Na blogu Craftiness is not optional sem naletela na zanimiv DIY projekt, ki ima dve funkciji - nadomesti tradicionalni adventni venček, hkrati pa je držalo za voščilniceVse kar potrebujemo, je žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici, ki ga razdremo in oblikujemo v obroč, lesene ščipalke, ki  jih lahko presprejamo v želeno barvo, lesene perle, ki jih nanizamo na obroč in okrasni trak.


Potrebujemo:

- žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici (ali prb. 1 m dolgo žico)
- 50 lesenih ščipalk (cena za 25 ščipalk je 1,69 eur v trgovini Rayher)
- sprej poljubne barve (cena spreja je prb. 7 eur)
- lesene perle (cena 60 perl je 2 eur v Rayher)
- poljuben okrasni trak

Kovinski obešalnik razdremo in ga oblikujemo v obroč (kot tukaj). Lesene ščipalke pripnemo na rob kartonske škatle, jih presprejamo in pustimo, da se barva posuši.  


Na obroč nanizamo okoli 50 lesenih perl. Zatem začnemo na obroč pripenjati ščipalke v poljubnem vzorcu, npr. perla, ščipalka, perla.... (kot na fotografijah). Ščipalke pritrdimo tako, da se vdolbina na sredini ščipalke lepo vsede na obroč in da je del ščipalke, ki ga uporabljamo za pritrjevanje, na zunanji strani obroča (tako, da bomo lahko na zunanji del pripenjali voščilnice). 

Nato odrežemo odvečno žico in konca zalepimo skupaj (jaz sem uporabila kar washi tape). Z okrasnim trakom naredimo zanko za obešanje (kot tukaj), potem pa še pentljo, ki jo pritrdimo na zanko.

PRAZNIČNI DIY: VOŠČILNICE

ponedeljek, 22. december 2014
Praznični dnevi so spet tu. Kar ne morem verjeti, da je leto že naokoli in da je ponovno čas za pošiljanje voščil, izdelavo DIY darilc, peko piškotov in kar je še takih prijetnih veselo-decembrskih opravil.

Tudi letos bomo z vami delili naše DIY predloge, kako na preprost in ugoden način obdarovati najbližje, pa tudi kakšen sladek recept za praznično peko. Tako kot lani smo se lotili izdelave voščilnic, izdelali pa smo tudi nekoliko drugačen adventni venček, na katerem lahko razobesimo prejete voščilnice.  Vse to v naslednjih dneh;).


Lani sem voščilnice izdelovala pozno, zato sem se letos že zgodaj lotila iskanja idej za voščilnice in nakupa potrebnega materiala. Potem pa ni bilo časa, da bi voščilnice dejansko izdelala, tako da bodo tudi letos pozno odposlane:).

Idejo za izgled voščilnic sem dobila na blogu Lucy's cards, ki pa sem ga potem nekoliko preoblikovala. Smrekico sem narisala sama, potem pa sem jo skenirala, da mi je ni bilo potrebno vsakič znova risati. Smrekice sem potem natisnila in jih obrobila s črnim flomastrom, da je bilo videti, kot da je narisana na roko. Tako sem prihranila veliko časa in truda. Največ časa mi je pri izdelavi vzalo rezanje papirja in obrobljanje smrekic s flomastrom.

Predlogo delim tudi z vami, da jo boste lahko natisnili:
narisana smrekica z napisom
štiri smrekice na enem listu


Potrebujemo:

- zelen biserni papir, 240 g/m2 (cena za A4 0,65 eur v Rayher)
- bel biserni papir,  (cena za A4 okoli 0,45 eur v Mladinski knjigi)
- samolepilne perle (cena za 80 kosov je 2,79 eur v Müllerju)
- črn flomaster
- ravnilo
- olfa nož / škarje
- obojestranski selotejp / lepilni trak za fotografije

Zelen biserni papir prerežemo na dva dela, da dobimo podlago za dve voščilnici. Sama uporabljam pri rezanju tršega papirja vedno olfa nož in ravnilo, predvsem zato, ker papirja s škarjami nikoli ne morem razrezati tako natančno in naravnost.  
Predlogo natisnemo in izrežemo. Smrekico obrobimo s črnim flomastrom ter z obojestranskim selotejpom prilepimo na podlago, ki jo prepognemo na pol. Na smrekico prilepimo perle različnih barv in voščilnica je izdelana.


Če nimate idej, kaj v voščilnice napisati, pokukajte sem (klik!). Vabimo vas, da misli, ki ste jih oziroma jih še boste pisali v voščilnice, delite z nami v komentarjih.

MIKROROJSTVO

četrtek, 18. december 2014

Dojenje, rojevanje in novorojenčki so teme, s katerimi se ne ukvarjam ravno pogosto. Čeprav sem do sedaj trdila, da se vse začne s hrano, pa se pravzaprav vse začne z rojstvom - ne življenje samo, ampak tudi druge neverjetne stvari. Tudi take, na katere nikoli ne pomislimo, saj ti procesi za nas potekajo nevidno. Film Mikrorojstvo, ki traja le eno uro, nas na prijazen način popelje v kompleksen svet mikroorganizmov. Če ste morda sedaj pomislili, da se to sliši zapleteno, pa so nam mikrobi oz. bakterije izredno blizu, saj je vsak človek ekosistem zase, ki ga samo v 10% predstavljajo človeške celice, preostalih 90% pa mikrobi. Združbi oz. skupku teh pa pravimo tudi mikrobiom oz. mikrobiota. Tako kot vsak ekosistem bi moral biti tudi naš čimbolj raznolik, upad raznovrstnosti naših bakterij torej ne pomeni nič dobrega.

Mikrorojstvo pod drobnogled vzame proces, ki se odvija ob rojstvu in je po vsej verjetnosti izrednega pomena za dolgoročno zdravje vsakega posameznika. Z bakterijami se še ne srečamo v maternici, ki je v času nosečnosti skorajda sterilno okolje. Novorojenček šele z rojstvom vstopi v svet bakterij in naučiti se mora, katere so dobre in katere ne. Zato je zelo pomemben način, na katerega dete pride na svet. Že tedne pred njegovim rojstvom se koristne bakterije zaradi pričakovanega dogodka preselijo na pomembna mesta na materinem telesu. Takoj po rojstvu se te bakterije, preko porodnega kanala, takojšnjega kožnega stika in dojenja prenesejo na novorojenčka. Tako se njegove celice naučijo katere bakterije so dobre in katere niso. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je črevesni mikrobiom (naselitev črevesja z bakterijami) zelo pomemben za razvoj imunskega sistema, ki je povezan s črevesjem. Proces izoblikovanja mikrobioma spodbudi otrokov imunski sistem in ga varuje pred boleznimi in alergijami. Različne vrste bakterij se naseljujejo tudi v nadaljnjih letih (s stikom z družinskimi člani in okoljem). 

Nasprotno se zgodi pri carskem rezu, ko otrok obide porodni kanal in s tem tudi bakterije, ki ga tam čakajo. Vseeno se z njimi takoj ob rojstvu sreča, vendar ne z materinimi, temveč bolnišničnimi, šele nato pridejo na vrsto materine. Novejša znanstvena dognanja opozarjajo, da se v takih primerih, ko novorojenček ob rojstvu ne pride v stik z materinimi bakterijami, njegov mikrobiom ne razvije tako kot bi se moral, posledično se lahko zgodi, da se tudi njegov imunski sitem ne bo razvil tako dobro kot bi se lahko. Zato so znanstveniki zaskrbljeni, saj bi to lahko vodilo do povečanja nenalezljivih bolezni sodobnega časa (kot so sladkorna bolezen, astma, debelost, celiakija in Chromova bolezen - za te je pri otrocih, rojenih s carskim rezom, višje tveganje), kar bi bilo dolgoročno nevzdržno, saj bi lahko prišlo do situacije, ko bi bil odstotek ljudi, ki zaradi bolezni ne bi bili možni delati in proizvajati tako velik, da bi to imelo resne posledice za človeštvo.

Čeprav je carski rez v določenih primerih nujen, pa bi se moralo zdravstveno osebje in starši zavedati, da je v tem primeru še bolj pomembno, da se takoj omogoči kožni stik med otrokom in materjo ter še bolj vzpodbuja dojenje (ki naj bi trajalo vsaj 6 mesecev, še bolje vse do otrokovega drugega leta), zato da se lahko posebne materine bakterije, ki so prisotne v kratkem časovnem oknu po rojstvu, prenesejo na novo rojeno bitje.

Strokovnjaki v filmu priznavajo, da raziskave na to temo še niso zaključene, da vsa spoznanja še niso 100% znanstveno dokazana, vendar pa če jih upoštevamo, s tem ničesar ne izgubimo, če pa jih ne upoštevamo in se bo izkazalo, da so imeli strokovnjaki prav, ne bo več poti nazaj. Raznovrstnost bakterij se, zanimivo, prenaša iz generacije v generacijo kot nekakšna dota (prenašajo se po materini strani, torej iz babice na hčer in iz mame na njeno hčer). Velik problem povzročajo antibiotiki, ki rušijo vzpostavljena ravnovesja dobrih in slabih bakterij, saj je njihova naloga ravno v tem, da delujejo proti bakterijam (žal ne razlikujejo med dobrimi in slabimi) in tako se na naslednje generacije prenaša vse manjša raznovrstnost bakterij, saj je vsaka generacija v večji meri izpostavljena antibiotikom.

Nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko podpremo svoj mikrobiom, smo dobili po ogledu filma, ko je sledil še zanimiv pogovor, ki ga je vodila Ksenija Malia Leban, ki je film tudi prevedla, in sicer z mikrobiologinjo dr. Majo Rupnik in z ginekologom in porodničarjem dr. Robertom Miglarjem. 

Dr. Miglar sodeluje v študiji, v kateri lahko nosečnice v zadnjih dveh mesecih nosečnosti jemljejo probiotik, saj je na koncu nosečnosti zelo pomembno katere bakterije se bodo naselile na pomembnih mestih materinega telesa. V prvih mesecih življenja nato probiotik dajejo tudi novorojenčku. Poudaril je, da vse bakterije, ki so ob rojstvu pri materi prisotne, niso dobre, to je streptokok b, kjer je potrebno z antibiotiki zaščititi otroka. 

Dr. Maja Rupnik pa je povedala, da za svoj mikrobiom lahko skrbimo z uživanjem probiotikov. Povedala je, da koristne bakterije lahko dobimo tudi drugje; z intimnimi stiki z drugimi ljudmi (npr. s poljubljanjem) ter pogostejšim stikom z zemljo - prstjo.

Oba doktorja sta izpostavila dejstvo, da se ljudje oddaljujemo od narave, kar ima posledice tudi v načinu rojevanja in raznovrstnosti mikrobioma.

Ogled filma priporočam vsem, saj na enostaven in jedrnat način poda veliko informacij. Vseh si nisem natančno zapomnila, da bi jih na tem mestu lahko predstavila, saj sem film videla samo enkrat, zato si ga, če vas tema zanima, poglejte še sami. Za občutek si lahko ogledate trailer:

LOMO FOTOGRAFIJE #30 - VLAK

četrtek, 11. december 2014
V življenju nisem nikoli toliko časa kot sedaj preživel na vlaku. Vsak teden se vozim iz Krškega v Maribor. Vlak vozi okoli dve uri (razen, če nima kakšne zamude, kar pa je prav pogosto). Nikoli se nisem peljal s tako različnimi vlaki kot tukaj, na tej liniji. Imaš prav vse; od navadnih vlakov, starih, hitrih (ICS), mednarodnih vlakov, pa tudi avtobus pride včasih vmes, ko ni vlakov iz Celja do Maribora. Tako je pot vedno pestra. Nikoli ne veš, kakšen vlak bo prišel in nikoli ne veš, na kateri možen način boš prišel v Maribor ali če ti bo sploh uspelo priti :). Sicer se ne pritožujem, saj zna biti vožnja z vlaki prav prijetna in lahko počneš razne stvari. Ponavadi si lahko vzameš čas zase in bereš kakšno knjigo, poslušaš kakšen podcast, glasbo, se učiš, vsake toliko pa te kakšen človek ogovori in zna biti prav prijetno. Sproti tako spoznavaš še nove ljudi. Najbolj prideš v kontakt z ljudmi, ko je potrebno prestopiti na drug vlak. Takrat vsi sopotniki iz popolnoma mirnega stanja preidejo v hitenje in spraševanje na kateri vlak morajo sesti, da pridejo na željeno destinacijo. Presenetljivo mi je, kako veliko ljudi se dandanes še vozi z vlaki in kako ljudje, ki veliko potujejo na tej liniji in ki poznajo delovanje železnic, pomagajo in so zares prijazni in prijetni. Tudi sprevodniki so zelo prijazni in dobre volje ter ti pomagajo, če kaj ne veš. Enkrat nisem podaljšal študentske karte, kar je potrebno storiti vsak mesec, in me je sprevodnik prijazno spustil zastonj do postaje, kjer sem nato prestopil. Vendar pa ima vlak tudi slabe strani, še posebej pozimi, ko prižgejo gretje in z njim pretiravajo, tako da postane zatohlo. Kljub temu je vožnja v primerjavi s povezavo Novo mesto - Ljubljana veliko prijetnejša, saj je vlak tih in udobnejši. 

Spodaj sem pripravil nekaj lomo fotografij, ki sem jih posnel na poti :)

Kakšne izkušnje pa imate vi z vlaki? Kaj počnete med vožnjo? Ali se vam zdi, da je vlak cenovno ugoden? Ali uporabljate vlak tudi za daljše destinacije npr. za tujino?


 




LOMO FOTOGRAFIJE #29

četrtek, 27. november 2014


PALEO TORTA (brez oreščkov)

četrtek, 20. november 2014

Paleo torta mora biti nekaj posebnega, mora biti tako dobra, da bi jo jedli tudi tisti, ki niso navajeni paleo okusov. Današnji recept je namenoma preprost, kar se tiče raznolikosti in eksotičnosti sestavin. Bučna semena lahko kupite v čisto običajnih trgovinah, zmeljete jih lahko tudi sami, kokosovo mleko pa tudi lahko kupite že povsod. Jaz sem izbrala okus pomaranče, vi pa lahko izberete katerikoli okus. Za navdih so vam lahko čokolade, ki jih je možno kupiti z različnimi okusi in če vam je všeč čokolada z določenim okusom, bo taka kombinacija dobra tudi pri torti. Pazite le, da če uporabljate sveže naribano lupino, uporabite bio oz. užitno lupino. Ideje za okuse so npr.: s čilijem, z limeto, s cimetom, z limono, uporabite pa lahko čokolado z večjim ali manjšim deležem kakava. Če vam je všeč kombinacija s solnim cvetom, si lahko privoščite tudi to.


Za biskvit potrebujemo:
200 g (mletih) bučnih semen
1 poravnano žličko vinskega kamna oz. pecilnega praška
3 majhna ali 2 veliki jajci
50 g kokosovega sladkorja (ali 1 žlica medu)
obroč oz. pekač premera 18 cm

Za kremo potrebujemo:
0,5 l kokosovega mleka
želatino v količini za 0,5 l  tekočine (jaz sem uporabila mleto želatino, 1 zvrhano čajno žličko)
1 bio pomarančo (ali čokolado z okusom pomaranče/limete, vendar okus ne bo tako intenziven)
2 žlici kokosovega sladkorja (ali med, količino dodajte po okusu)
125 g temne čokolade 

Za biskvit zmešamo bučna semena in vinski kamen oz. pecilni. Ločimo rumenjake od beljakov in rumenjake stepemo skupaj s sladkorjem oz. medom ter primešamo bučna semena. Jaz sem uporabila kokosov sladkor in sem stepala nekaj minut, tako da je masa penasto narasla Beljake stepemo posebej in najprej tretjino vmešamo v bučno zmes, nato postopoma in na rahlo dodamo še preostali sneg. Prelijemo v pekač, prekrit s peki paprijem in pečemo v predhodno ogreti pečici na 180°C 20 do 30 minut. Po tem postopku sem delala sama, razmišljala pa sem, da bi morda lahko vse sestavine zmešala naenkrat (brez ločevanja beljakov in rumenjakov), zato ker je bučna zmes tako težka, da sneg iz beljakov ne pripomore dosti k rahlosti biskvita. Je pa res, da sem nato biskvit dvakrat prerezala in ne vem, ali bi, če beljakov ne bi stepla v sneg, ravno tako narasel. Če bo kdo poskusil narediti brez snega in bo preprosto vse skupaj zmešal, naj sporoči, kako se je obneslo. Mleta bučna semena lahko kupimo v Lidlu ali Hoferju (na embalaži od teh piše, da lahko vsebujejo sledove glutena).

Ko se biskvit ohladi, ga dvakrat prerežemo tako, da dobimo tri plasti.


Za kremo nalomimo čokolado in jo stopimo. To lahko storimo v mikrovalovni pečici ali pa skoraj do vretja segrejemo 2 dl kokosovega mleka in vanj pretresemo nalomljeno čokolado. Nekaj minut jo pustimo, da se začne topiti, nato pa mešamo, dokler ni čokolada popolnoma stopljena. Čokoladi primešamo preostalo kokosovo mleko in ohladimo. (Če bomo uporabili želatino, ki jo je potrebno stopiti (npr. tisto v prahu), nekaj žlic mleka prihranimo.) Bio pomarančo operemo, lupinico drobno naribamo in dobljeno količino razdelimo na dva dela. Ko se zmes ohladi, vanjo vmešamo polovico naribane lupinice. Namesto sveže pomarančne lupine lahko uporabimo posušeno (pomarančno, limonino ali limetino) lupinico. Želatino pripravimo po navodilih, ki so napisana na embalaži. Če boste npr. uporabili mleto želatino, ki je v prahu, jo posipate po hladni vodi in pustite, da nabrekne. Če ste želatino navajeni pripravljati s pomočjo mikrovalovne pečice, želatino preprosto prelijete z nekaj žlicami kokosovega mleka in kot običajno segrejete v mikrovalovni pečici. Če tega še niste počeli, pa na štedilniku segrejete kokosovo mleko (ne sme zavreti, mora pa biti vroče) in primešajte želatino ter mešajte tako dolgo, da se želatina popolnoma stopi. V primeru, da se ne stopi čisto do konca in sem in tja še opazite kakšno grudico, jo lahko tudi preprosto prelijete čez cedilo. Želatino primešamo ohlajeni čokoladni zmesi in jo postavimo v hladilnik. Vsake pol ure kremo premešamo in ko se zgosti toliko, da je podobna stepeni smetani, je pripravljena za uporabo (jaz sem jo v hladilniku pustila 2 uri pred uporabo, na koncu pa sem jo stepla z ročnim mešalnikom). Uporabila sem kokosovo mleko znamke Aroy D in ta kokosov sladkor. Pred uporabo kremo poizkusimo in v primeru, da ni dovolj sladka, še dodatno sladkamo.

Sestavljanje torte:
Spodnjo plast torte prestavimo na pladenj na katerem bomo torto postregli. Prvo plast tanko premažemo s kremo, kar ponovimo še pri drugi plasti, s preostankom kreme pa torto bogato obmažemo in posujemo s preostankom naribane čokolade. Torta je najboljša neposredno iz hladilnika, vsaj meni je všeč še hladna. V primeru, da obmazovanja torte niste vešči oz. za to nimate volje, je najbolj preprost način sestavljanja tak, da potem, ko kremi dodate želatino nič ne čakate, da se začne strjevati, ampak biskvit enkrat ali dvakrat prerežete (odvisno kako vam uspe), postavite nazaj v obroč, v katerem se je biskvit pekel, prvo plast prelijete s tretjino kreme, kremo prelijete še po drugi plasti in po tretji, postavite v hladilnik, počakate, da se krema strdi in razrežete.

PALEO PLOŠČAT KRUH IN PIŠČANČJI KARI Z BUČO

četrtek, 06. november 2014

KRUH 
(recept za curry je spodaj)

Receptov za paleo kruhe je veliko, ker pa kruha niti ne pogrešam, jih še nisem preizkusila veliko. Pri ploščatem kruhu (indijsko: naan) mi je všeč, da ga ni potrebno peči v pečici, ampak se ga speče podobno kot palačinke, v ponvi. Masa je pripravljena hitro, saj samo zmešamo vse sestavine, dovolj je je za dvakrat. Ploščat kruh je po videzu resda bolj podoben palačinki, po okusu pa kruhu, saj je zunaj hrustljav in znotraj žvečljiv. Posebno pa mi je pri srcu zato, ker ne vsebuje jajc, pa tudi zato, ker lahko mandljevo moko v receptu nadomestimo z mletimi bučnimi semeni (tako dobimo kruh, ki je brez jajc in brez oreškov ter seveda brez glutena).

Sestavine za kruh z mandljevo moko:
50 g mandljeve moke
250 ml kokosovega mleka (ali mandljevega mleka, lahko pa tudi pol kokosovega, pol vode)
ščepec ali dva soli
2 žlici arrowroota (poljubno, ni nujno)
maščoba za peko

Sestavine za paleo ploščati kruh z moko iz bučnih semen:
1 dl mletih bučnih semen
1 dl arrowroot škroba
1 dl kokosovega ali mandljevega mleka
1 dl vode
ščepec ali dva soli
maščoba za peko

Paleo naan z moko iz bučnih semen.

Masa:
Pri pripravi sestavin niti ni potrebno tehtati, jaz jih zamešam "na približno", in sicer vzamem skodelico za čaj in sestavine odmerim tako, da za kruh z mandljevo moko vzamem pol skodelice mandljeve moke, pol skodelice tapiokine moke, pol skodelice vode in pol skodelice kokosovega mleka, dodam 2 žlici arrowroot škroba (če ga imam, sicer ga izpustim), sol, vse dobro premešam in spečem (navodila za peko so spodaj). Pri kruhu iz bučnih semen pa naredim enako, tako da vse sestavine (razen soli, te je za dva ščepca) odmerim v enakih delih s kozarcem ali skodelico. Kadar maso pripravim vnaprej, jo shranim v hladilniku, zaradi česar se zgosti, saj je kokosovo mleko pri nižjih temperaturah bolj gosto. V teh primerih jo lahko razredčimo. Masa naj bo tako gosta kot je gosta masa za palačinke, raje bolj kot premalo (za video prikaz kliknite tu). Mleta bučna semena prodajajo v Hoferju (na embalaži piše, da lahko vsebuje sledove glutena) in Lidlu. Glede shranjevanja mase v hladilniku je zgoščevanje odvisno tudi od znamke uporabljenega kokosovega mleka. Jaz uporabljam Aroy D (iz Kitajskega vrta), poskusila pa sem tudi že s tistim, ki ga kupim v DM in je v pločevinki (prodajajo sicer dva, jaz kupim tistega, ki je nekaj centov dražji in ne vsebuje nepotrebnih dodatkov). V primeru uporabe tega kokosovega mleka pa se v hladilniku maščoba strdi, tako da masa sploh ni več tekoča. Jaz jo pogrejem v mikrovalovni pečici, da se zopet utekočini, lahko pa posodo tudi postavite v vročo vodo.

Peka:
Za peko uporabim neoprijemljivo ponev (kot za palačinke), ki jo namastim s priljubljeno maščobo (npr. s svinjsko mastjo). Ponev dobro segrejem, vlijem polovico mase ter ogenj zmanjšam na minimum, ponev pa pokrijem. Ko se spodnja stran dovolj zapeče (toliko, da se masa več ne razliva in se "palačinko" lahko brez problemov obrne), kruh s pomočjo lopatke obrnem na drugo stran in spet pokrijem. Po nekaj minutah (npr., dveh, odvisno od štedilnika) ga spet obrnem in nato še enkrat. Ko je kruh pečen (peka traja 5 minut ali več in zahteva nekaj potrpežljivosti ter vaje), ogenj povečam na maksimum in kruh z obeh strani zapečem, tako da je hrustljav.

Najraje ga pripravim sproti, tako da jem toplega. Če ga vzamem s sabo, ga, preden ga zapakiram (v alufolijo ipd.) ohladim, sicer ni več tako hrustljav. Kruh sem poskusila speči v pečici, vendar ni uspel tako dobro kot v ponvi. Tudi v ponvi mi prvič ni uspel, saj je bilo potrebno nekaj vaje, da sem ugotovila, na kateri stopnji moči štedilnik optimalno segreva (pomembno je, da se najprej peče počasi, šele ko je pečen, ga zapečem).

Glede na to, da v prvem receptu arrowroot lahko izpustite, predvidevam, da se vas bo večina odločila za prvi recept. Pogovarjala sem se že s trgovci, ki prodajajo zdravo prehrano in v eni od trgovin so mi povedali, da bodo arrowroot začeli prodajati, vendar ga zaenkrat še niso. Več o arrowroot škrobu tu, meni se zdi zelo uporaben. Kruh imam raje pri slanih jedeh, za sladke (npr. za marmelado) pa mi je boljši bananin kruh.

PIŠČANČJI CURRY Z BUČO

Če buč ne pridelate sami, jih (z izjemo muškatne, ki jo po kosih prodajajo tudi pozimi), v trgovinah težko dobite. V jesenskih mesecih pa prodajajo različne sorte buč (maslene, ki jih vidite na spodnji fotografiji, sem videla tudi v Lidlu), tako v trgovinah kot na tržnici. 


Moji najljubši sorti sta maslena buča in autumn crown (bučka, ki je na fotografiji zgoraj in je drugačne oblike kot ostale) saj so blagega okusa, primerni sta za sladke in slane jedi. Buče z izrazitejšim okusom (kot npr. priljubljeni hokaido) mi niso tako všeč.

Začimbo curry radi uporabljamo (recept za piščanca s karijem smo objavili tu). Curry je pravzaprav mešanica koriandra, kurkume, grškega sena, črnega popra, kumine, kumina (kumin je nekaj drugega kot kumina), pimenta, ingverja, ter paprike (pekoče in sladke), prodajajo ga kot pasto ali v prahu.

Sestavine za piščančji curry z bučami:

1 manjša buča
500 g piščančjega mesa (prsi ali izkoščičena stegna), lahko tudi drugo meso 
maščoba za peko
žlica mešanice začimb curry (po okusu, odvisno od mešanice, nekatere so bolj izrazite kot druge)
sol (po okusu)
1 dl kokosovega mleka (odvisno od količine buče, če je buče več, dodamo več mleka)

Bučo olupimo, odstranimo semena, narežemo na kocke in skuhamo na pari ali v vodi (jaz jo skuham kar v mikrovalovni pečici) in pretlačimo (lahko z vilicami). Piščančje meso narežemo na kocke, popečemo v namaščeni ponvi in ko je meso pečeno, ga solimo, dodamo curry, bučni pire in zalijemo s kokosovim mlekom. Nato pokuhamo, da se jed zgosti (nekaj minut). Dlje kuhamo, bolj se zgosti (zato kuhamo kratek čas). Če buče skuhamo vnaprej, je recept primeren za hitro pripravo, saj je piščančje meso hitro pečeno, ostale sestavine pa le primešamo in kuhamo, da se pogrejejo. Zraven lahko postrežemo cvetačni riž ali pa ploščat kruh. Jed je primerna tudi za s sabo, saj je hladna ravno tako odlična.

LOMO FOTOGRAFIJE #28

torek, 04. november 2014


 


NOČ ČAROVNIC IN REZANJE BUČ

petek, 31. oktober 2014

Noč čarovnic je, kot sem ravnokar slišala na radijskih valovih, star keltski običaj. To je bil najpomembnejši keltski praznik, ki je označeval konec starega leta in prihod novega.  Kelti so verjeli, da se na ta dan meje med živimi in mrtvimi razdrejo. Da pa bi pregnali zle duhove so si nadeli maske, na okna so postavljali prižgane sveče in izrezljane buče.


Kot veleva tradicija, smo se tudi letos lotili rezanja buč. Sama sem preizkusila novo tehniko - okrasitev buč s pomočjo bormašine:), kar sem nekaj let nazaj videla na Pinterestu. Takšne buče niso strašne in verjetno ne bi pregnale zlih duhov, so pa zato estetsko privlačne in lepa popestritev jesenske namizne dekoracije.

SEZNAM PALEO RECEPTOV

sreda, 29. oktober 2014

Pripravili smo pregleden seznam naših paleo objav, da se boste lažje znašli:

SLADKI RECEPTI:

Avokadov puding
Chia puding
Jagodni namaz s chia semeni
Mini jagodne tortice
Bananin kruh
Bučkin kolač s čokolado
Bučkin biskvit z luknjami in čokoladnim pudingom
Bučna rolada
Elanin kruh
Energijske ploščice iz oreščkov
Rožmarinov kolač iz buč brez jajc
Tortica iz mikrovalovne pečice
Cupcakes: vanilijevi&jagodni kolački
Torta z zamrznjeno kremo
Tiramisu
Sladoled
Vroča čokolada v kockah
Kokosove kremne rezine
Kokosovi hlebčki
Kokosove kroglice
Kokosova strjenka
Češnjev kolač
Češnjeva pita
Čokoladni mousse iz samo dveh sestavin
Čokoladno mandljevo maslo
Krofi
Potica
Lešnikovi piškoti
Palačinke
Pita iz sladkega krompirja (brez jajc)
Nov recept za palačinke in tapiokina moka
Brezglutenske palačinke
Jabolčna marmelada
Jabolčni zavitek
Frape
Fudge
Custard - krema
Mafini z bučkami


OSTALI RECEPTI:

Domača mandljeva moka in zakaj namakati semena ter oreške
Njoki (dva recepta, brez jajc)
Lazanja
Domača mast in ocvirki
Brstični ohrovt iz pečice
Bučkina juha
Bučkini zavitki z mletim mesom, mascarponejem in špinačo
Bučkini špageti s svežo baziliko
Tortilje (z mandljevo moko), tortilje (s tapiokino moko)
Pica s tunino
Pica iz banan za kuhanje
Piščanec s karijem (curryem)
Piščanec s pršutom
Polnjeni jajčevci in bučkini špageti
Svinjska ribica v hrenovi omaki
Šparglji - beluši
Kombucha (kombuča)
Jajčna solata
Enostavna solata s cvetačnim rižem
Cvetačni pire
Cvetačni riž
Cvetačno testo za pico
Prečiščeno maslo - ghee
Meatza
Mesne kroglice z jetrcami
Losos z avokadom & pečen sladki krompir
Mandljevo maslo
Narastek iz buče in mletega mesa
100% kremni kokos
Ocvrte bučke
Ploščat kruh in piščančji kari z bučo
Ploščat kruh iz tapiokine moke s česnom in origanom
Pečen sladki krompir s sirom

JEDILNIKI

Tedenski paleo jedilnik
Novoletni paleo jedilnik
Božična paleo večerja
Moji obroki


PALEO INFORMACIJE

Uvod v paleo
Moja paleo izkušnja: nasveti za začetnike
Moja paleo izkušnja, 1. teden
Moja paleo izkušnja, 2. teden
Moja paleo izkušnja, 3. teden
Moja paleo izkušnja, 4. teden
Moja paleo izkušnja, 12. teden
Moja paleo izkušnja: štiri leta kasneje
Paleo intervju - Marko Roblek, bosonogi maratonec, paleo navdušenec in minimalist
Paleovember 2013
Paleovember 2013 - odgovori na vprašanja (pivo, jetra, žolč, mleko, kruh in ostalo)
Paleovember 2014 (za začetnike)
Paleo za začetnike (2 brezplačna priročnika)
Paleo izziv: kampiranja in potovanja
Sladkor in ogljikovi hidrati: I. del
Sladkor in ogljikovi hidrati - II. del
21 dni brez sladkorja oz. kako privarčevati 20 EUR
21 dni brez sladkorja: prvi teden
21 dni brez sladkorja: drugi teden
Ali je krompir paleo?
Kaj pa če gluten ni kriv?
Kokosova voda&malabsorpcija fruktoze
Priporočamo: Mastna laž na Valu 202
Holesterol in srčno-žilne bolezni (Dokumentarec Statin Nation)
Ali je zmernost res najlepša čednost?
Živila, ki nas grejejo oz. kaj jesti pozimi?
Hujšanje
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS Unlocked: The Manual by Stefani Ruper)
Proti prehladu

PALEOVEMBER 2014 (ZA ZAČETNIKE)

četrtek, 23. oktober 2014
Se že pripravljate na Paleovember 2014? Še teden dni imamo na razpolago, da pospravimo oz. skrijemo zaloge, ki nas bodo vabile, mamile in klicale v prvih dneh 30-dnevnega paleo izziva. No, ni nujno, da bodo prvi dnevi težki, včasih je tudi obratno in je prvih 14 dni, ko imamo voljo, motivacijo in smo še zagnani, najlažje in šele v drugi polovici meseca ugotovimo, kako znamo biti iznajdljivi pri iskanju priboljškov (sadje - predvsem suho kar naenkrat postane prava poslastica, sladico pa znamo pripraviti iz korenja, sladkega krompirja, cimeta in medu:)). Tako kot velja za vsak projekt, kar sprememba prehranjevanja je, zahteva paleomesec predpripravo in načrt vsaj za prvih nekaj dni (beri: nakup ustreznih živil in pospravljanje manj ustreznih). Da pa bo vse potekalo gladko in da se bomo lahko tudi miselno pripravili na spremembe, sem pripravila nekaj odgovorov na pogosta vprašanja. Sicer se vam jih bo gotovo veliko zastavilo, ko boste s Paleovembrom začeli. Gotovo boste odgovore lahko našli in zastavili na FB pri Paleovembru, lahko pa jih zastavite tudi nam (na blogu ali FB). Našli me boste tudi na Instagramu (@spelazoom). Preberite si tudi kaj smo o Paleovembru povedali v lanskem letu in odgovore na lanskoletna vprašanja.


Sicer boste o paleu lahko veliko informacij našli na spletu, vendar pa se paleo dieta nenehno razvija, dopolnjuje, spreminja in je postala tako razvejana, da enotni pojem, kaj paleo dieta sploh je, več ne obstaja. Ravno zato, ker je danes mogoče najti ogromno informacij o paleo dieti, ki jim je težko ves čas slediti, se danes ponovno posvečamo paleo začetnikom. (Paleo začetnikom smo že posvetili naslednji objavi: Uvod v paleo in Moja paleo izkušnja.) Na koncu vas čaka poslastica - seznam pripomočkov in sestavin za uspešno peko paleo sladic. 

Vprašanja:

1. Kaj je paleo?
2. Čemu se moram odpovedati?
3. Kako naj začnem?
4. Kako naj nadaljujem?
5. Kaj pa paleo sladice?

1. Kaj je paleo?


Preprosto povedano je to življenjskih slog, ki se osredotoča na način prehranjevanja, pri katerem uživamo manj industrijsko predelanih živil in več prave hrane. Take, ki zraste iz zemlje, na drevesih, pride iz morja ali s pašnika. Vključuje živila, ki so bogata s hranili s ciljem preprečevati in zdraviti bolezni ter voditi k zdravju. Zgleduje se po prednikih, ki so bili lovci in nabiralci, vendar pa se nenehno povezje z modernimi zdravstvenimi dognanji. Izogiba se hrani, ki slabi presnovo, preprečuje absorbcijo hranil in pospešuje vnetja v telesu. Hrana je le del palea. Zelo se poudarja kvaliteten in zadosten spanec, rekreacija, uravnavanje stresa, zadostno izpostavljenost soncu, stik z naravo, zavestno omejevanje uporabe novodobnih tehnoloških naprav (pametni telefoni, računalniki, tablice...) in socialnih omrežij ter povezanost z našim "plemenom".

2. Čemu se moram odpovedati?


Žitaricam (predvsem tistim, ki vsebujejo gluten: pšenica, ječmen, pira, rž...), stročnicam, mlečnim izdelkom, predelanim živilom, določenim sladilom, določenim (rastlinskim) maščobam in alkoholu. Naj vas potolažim, da ni tako hudo kot se sliši. Za začetek seznam paleo živil dobite pri Robleku, kasneje pa si ga boste prilagodili (več o tem v nadaljevanju). Ne skrbite, na seznamu priporočljivih živil je obilica izbire: meso, ribe in druga morska hrana, jajca, zdrave maščobe, zelenjava, sadje, oreščki in semena... Čeprav se sprva morda sliši kot da je izbira izjemno omejena, pa človeška domišljija ne pozna meja. Na spletu boste našli nešteto paleo receptov, marsičesa pa se boste domislili tudi sami. 

Čeprav boste pri predstavitvah palea največkrat srečali ravno opredeljavanje katera živila so ok in katera ne, pa menim, da se je težje kot hrani odpovedati svojim navadam. Če pogosto jeste zunaj in ne kuhate, bo ravno to za vas največja sprememba. Čeravno lahko z menija izberete ustrezna živila, pa ne morete vplivati na kvaliteto maščob in izbiro dodatkov, ki jih bodo pri pripravi uporabili, na kvaliteto živil in postopek priprave. Če nimate možnosti sprotnega kuhanja obrokov, vam bo najlažje, če jih boste vsaj deloma pripravili vnaprej, kmalu pa se boste tudi naučili kateri recepti so najhitrejši. 

3. Kako naj začnem?


Na spletu je poplava informacij, tako da lahko veliko uporabnih informacij najdete ravno tu, vendar pa se mi še vedno zdi, da je najlažje začeti v knjižnici ali knjigarni. V slovenščini boste našli knjigi Paleorecept in Praktični paleo (knjiga Praktični paleo bolje predstavi kako se palea lotiti, medtem ko je knjiga Paleorecept za tiste, ki ste imeli v šoli radi biologijo). Priporočljive korake smo začrtali tu. Ko boste prebrali eno izmed omenjenih knjig ali obe, se boste zadeve znali lotiti. Poskusite na paleo gledati z vidika dolgoročne investicije vase in se ne obremenjujte z malenkostmi ter si s tem otežujte življenja.

4. Kako naj nadaljujem?


Vnaprej se pripravite na situacije, ko vas bo življenje dohitelo in vas bo zamikalo pustili vse skupaj, ker trenutno pa res nimate časa in volje, da bi zdravo živeli, boste raje takrat, ko bo čas. Najboljša strategija je vnaprejšnja priprava obrokov, vendar se včasih zgodi, da tudi za to ni časa. Za te primere si oblikujte absolutna in relativna pravila. Moje absolutno pravilo je, da nikoli namenoma ne pojem ničesar kar vsebuje gluten. Relativna pravila pa so bolj fleksibilna, npr. glede uživanja alkohola, industrijsko predelane hrane, mlečnih izdelkov ipd. Tudi sicer raziščite možnosti glede živil, ki niso striktno paleo (npr. mlečne maščobe: smetana, kisla smetana, domači jogurti, maslo, siri - nekateri jih dobro prenašajo in vključujejo v svoje obroke). 

Ni nujno, da je paleo low-carb. Sicer je za paleo značilno, da vsebuje občutno manj ogljikovih hidratov kot ga standardna prehrana. Tudi škrobna živila (buče, gomoljna zelenjava, korenovke) so del palea in na vas je, da se, glede na svoje cilje, odločite v kakšni količini jih boste uživali (pomoč najdete tu). Če boste jedli premalo ogljikovih hidratov boste to kmalu občutili kot padec energije in utrujenost ter želja po sladkem. V takih primerih povečajte vnos ogljikovih hidratov.

Tudi riž in krompir se vse pogosteje znajdeta na krožnikih paleo jedcev, za razloge poglejte tu, pod safe starches o tem ali je krompir paleo pa smo pisali tudi mi

Po začetnem uvajanju v paleo je predvsem pomembno, da si ga prilagodite (paleo je drugačen za otroke/ostarele, tiste, ki želijo shujšati in tiste, ki se želijo zrediti, športnike, ženske/moške, zdrave/z zdravstvenimi omejitvami, doječe ali noseče matere...). Na tem mestu ne moremo iti v širšo razpravo ali navajati veliko literature; v branje vam priporočam kratek članek z naslovom Food fascism and the 80/20 rule, ki najbolje povzame vse zgoraj omenjeno.

5. Kaj pa paleo sladice?


Predvsem na začetku vam lahko pomagajo pri prehodu na nov prehranjevalni režim in vam dajo občutek, da niste prikrajšani. Sčasoma bo ta želja zbledela in jih boste pripravljali redkeje oz. za posebne priložnosti. Nekateri morda sladic ne pogrešajo. Če te sreče ne boste imeli:) se vam bo sprva pogosto dogajalo, da boste ob prebiranju receptov ugotavljali, da vam vedno manjka kakšna sestavina po katero ne morete k najboljšemu sosedu, saj je tam nimajo. Glede kuhinjskih pripomočkov so nepogrešljivi: sekljalnik, palični mešalnik, mlinček za kavo (imeli ga boste za pripravo moke), ročni mešalnik, nepogrešljiv je tudi majhen pekač, mer 20x20 cm in pa merilne skodelice, saj je veliko receptov ameriških in sestavine niso zapisane v gramih (cups lahko kupite na eBayu ali pa tu). Spodaj boste našli seznam sestavin, s pomočjo katerih boste lahko pripravili veliko paleo sladic, pri nekaterih je pripisano kje jih kupujemo:

pogoste sestavine:
  • javorjev sirup (DM)
  • fino mleta kokosova moka (Ajdovo zrno, Kalček, Biosvet, imeli so jo tudi v Hoferju ali splet)
  • navadna kokosova moka
  • mandljeva moka (kupimo mandlje trgovskih znamk, ki so označeni z bio)
  • kokosov sladkor (v trgovinah z zdravo prehrano, tudi v DM, Müller, Biosvet, preko spleta)
  • tapiokina moka (Mercator, cenejša je v Kitajskem vrtu)
  • vanilijev ekstrakt
  • kokosovo olje (mi kupimo kjer je v akciji, glejte oznake: deviško, hladno stisnjeno, nehidrogenirano)
  • jabolčni kis
  • kokosovo mleko (mi kupimo Aroy D v Kitajskem vrtu, ker imajo količinski popust, sicer ga imajo tudi v pločevinkah v DM, Müllerju, Biosvet, glejte oznake, naj ne vsebuje dodatkov: ksantan gumi, stabilizatorjev in emulgatorjev)
  • cimet
  • klinčki
  • muškatni orešček
  • ingver v prahu
  • med (mi kupimo pri čebelarju, surovega - ne sme biti segrevan nad 40°C)
  • datlji (izkoščičeni, najcenejši so v večjih Mercator centrih)
  • temna čokolada
  • kakav
  • soda bikarbona
  • vinski kamen (DM)
  • želatina (na trgovskih policah je neznanega izvora, boljša je ta)
manj pogoste sestavine, vendar priporočljive: