ponedeljek, 23. maj 2016

DIY PROJEKT: VREČKA IZ BLAGA

Avtor: Eva 

Vrečko iz blaga imam vedno v torbici, saj zložena zavzame minimalno prostora, uporabljam pa jo praktično vsak dan. Vrečka iz blaga je res uporabna - v njej si lahko v službo nesemo malico, jo na faksu uporabljamo za nošnjo zapiskov in knjig, prav tako pa nam pride prav vsakič, ko gremo v trgovino, da nam ni treba kupiti nove vrečke. Pa še k ohranjanju okolja pripomore:).

Ker vrečko iz blaga uporabljam vsak dan, je ta tudi modni dodatek. Ker nisem našla nobene primerne v trgovini, sem si jo sešila sama. Tudi zato, ker je dober občutek, ko si narediš nekaj sam. Sama sem bila navdušena že v trgovini z blagom, ko sem med nešteto različnimi vrstami blaga, več kot pol ure izbirala primernega zase:).


Ta DIY projekt je zelo enostaven, primeren za vse, ki se še učite šivati in ki želite ustvariti nekaj uporabnega. Tudi če vrečka ni perfektno zašita, se to ne opazi. Priprava in šivanje vzameta manj kot eno uro, za tiste, ki ste spretni in izkušeni v šivanju, pa slabe pol ure. Zdi se mi, da je vrečka iz blaga tudi super ideja za darilo – saj je uporabna in unikatna.

Potrebujemo:
- blago velikosti 88 cm x 44 cm (0,5 m blaga, jaz sem kupila tega)*,
- trak (255 mm, gurtna) za ročaje dolžine 2 m (jaz sem kupila tega)*,
- škarje,
- ravnilo,
- bucike,
- šivalni stroj.

* cena blaga in traka za ročaje je bila 6,5 eur.


Izdelava vrečke: 

(1) Izrežemo blago dimenzij 44 cm x 88 cm in ga obrnemo tako, da je notranja stran blaga vidna (lice spodaj).
(2) Blago na obeh koncih zarobimo. Zgoraj in spodaj naredimo rob, približno 2,5 cm . Sama sem, ker sem imela tanjše blago, blago prepognila dvakrat, da je rob debelejši in močnejši (zaradi ročajev). Prepognjeni rob sem fiksirala z bucikami.
(3) Dodamo ročaje na obeh koncih. Trak prerežemo, da dobimo dva, 75 cm dolga trakova. V prepognjen rob vstavimo ročaj, tako da je na levi in desni strani oddaljen 12 cm od zunanjih robov. 
(4) Nato ročaj na koncu roba prepognemo, da je ročaj nad zarobljenim blagom. Ročaj fiksiramo z bucikami. Preverimo, če je ročaj pravilno obrnjen za nošenje. Ponovimo tudi na spodnji strani.
(5) Robova pošijemo zgoraj in spodaj.
(6) Nato blago po sredini prepognemo – spodnji in zgornji konec združimo, tako da se robova in ročaji prekrivajo. Še vedno naj bo blago obrnjeno na notranjo stran. Blago pošijemo po robovih, približno 0,5 cm od roba.
(7) Če se blago para, rob še s cikcak šivi pošijemo (obentlamo).

(8) Vrečko obrnemo in jo polikamo. Vrečka je pripravljena za uporabo.  

Narisala sem tudi nekaj skic za lažje razumevanje navodil.



ponedeljek, 11. april 2016

THE TRUE COST - dokumentarec o resnični ceni oblačil

Avtor: Špela



Oblačila so cenejša kot so kdajkoli bila, kupujemo pa jih hitreje, pogosteje in ceneje kot včasih. H&M, Zara in Primark so le nekatere izmed popularnih znamk, ki se izredno hitro prilagajajo modnim trendom in prodajajo neverjetno ugodne obleke. Majica za 2 evra, hlače ali obleka za 5. Od zamisli oziroma skice nekega oblačila pa do tega, da je na voljo v trgovinah, lahko mine le tri tedne, kar je izredno hitro. Kako je to mogoče? Ali je tehnologija tako napredovala, da ta oblačila šivajo roboti in stroji? Ne, oblačila še vedno šivajo ljudje. Kako je ob tako nizkih cenah sploh mogoče kaj zaslužiti, če upoštevamo ceno materiala, stroškov proizvodnje, vključno s plačilom delavcev in stroškov distribucije? Očitno je posel zelo dobičkonosen, če je direktor H&M, Stefan Persson 17. najbogatejši človek na svetu, soustanovitelj Inditexa (Zara, Massimo Dutti, Bershka, Pull and Bear, Stradivarius), Amancio Ortega, pa 4. najbogatejši človek na svetu. In kako je pri tako nizkih cenah to mogoče? Prodati je treba vse več in več, resnično ceno pa plačajo delavci, njihove družine in okolje.

Če želimo sami kaj sešiti ali pa za to prosimo šiviljo, hitro ugotovimo, da se nam to ne splača, ker je končni izdelek nekajkrat dražji kot tisti, ki ga lahko za nekaj evrov kupimo v trgovinah kot so H&M, Bershka itd. Tako nizke cene so možne zato, ker jih šivajo v državah kot so Bangladeš, Kitajska, Indija, Mehika, Kambodža, Turčija, El Salvador, Honduras, Nikaragva, Costa Rica, Haiti, Dominikanska Republika, Vietnam, Indonezija, itd. kjer delavci (med njimi tudi otroci) delajo v t.i. sweatshopih. Na prvi pogled je to dobro, saj delavcem iz revnih držav, ki sicer ne bi imeli zaposlitve, na ta način omogočimo, da zaslužijo za preživetje. Vendar pa so ti delavci plačani le nekaj centov na uro, poleg tega delajo v nemogočih razmerah, ki so bolj podobne suženjskim kot delavskim, in v neustreznih stavbah, kar pomeni, da vsako leto za posledicami takih razmer umre preveč ljudi.



Dokumentarec The True Cost prikazuje vzroke in posledice hitre potrošniške mode zahodnih držav, ki jih ima na ljudi in okolje v krajih, kjer se proizvajajo bombaž in usnje in kjer se oblačila šivajo. Prikazuje pretresljive posledice, ki jih imajo na generacije delavcev, njihovih otrok in na naše okolje. Poleg tega vse več in več proizvedenih oblačil pomeni tudi vse več in več smeti, obleke pa se razgrajujejo 200 let.

Se še spomnite Laboda, Jutranjke, Novoteksa in drugih propadlih slovenskih znamk? Nekatere še obstajajo, vendar je vprašanje, kolikšen del oblačil je dejansko v celoti (od blaga do končnega izdelka) proizveden v Sloveniji. Vprašanje je torej, kje sploh kupovati vsakdanja oblačila, torej oblačila za povprečnega slovenskega potrošnika, ki niso proizvedena neetično?

Ogled dokumentarca toplo priporočam; če za to nimate časa, pa je bistvo dobro predstavljeno v tem videu:







sreda, 30. marec 2016

PALEO POTICA

Avtor: Eva

Za velikonočne praznike nisem imela namena peči ničesar sladkega. Ko pa je v soboto zjutraj pri nas doma zadišalo po sveže pečeni potici, si nisem mogla pomagati, da ne bi začela brskati za paleo recepti za potico. Spomnila sem se na Špelin recept za paleo jabolčni zavitek, po katerem sem naredila testo, za nadev pa sem kot glavni sestavini uporabila mlete lešnike in čokolado.  

Potica je bila božanska, s hrustljavo skorjico in sočno lešnikovo-čokoladno sredico. Ker vsebuje veliko oreščkov, je sicer potrebno biti pri uživanju zmeren. Če želimo zmanjšati količino oreškov, se lahko odločimo za kakšen drug nadev, npr. kokosov, rozinov ali pehtranov nadev.  


Testo:
- 200 g mandljeve moke (najbolje blanširane)
- 10 dateljnov (50 g)
- 2 žlici gheeja (ali kokosovega olja)
- 1 jajce
- ščepec soli

Nadev:
- 1 dcl sladke smetane (ali kokosovega mleka)
- 200 g mletih lešnikov (ali orehov)
- 25 g grobo mlete kokosove moke (npr. take: klik)
- 50 g čokolade (vsaj 70%)
- 2 -3 žlice medu
- 3 žlice rozin
- 1 žlica ruma
- 1 jajce
- 1 žlička vanilijevega ekstrakta


Postopek priprave: 

Pred pripravo testa dateljne prelijemo z vročo vodo. V vodi jih pustimo vsaj pol ure, če imamo možnost, jih namočimo v vodo že večer prej. Prav tako pred pripravo testa namočimo rozine v rum. Ko se dateljni razmehčajo, vodo odlijemo in jim dodamo 50 g mandljeve moke ter kokosovo olje, zmes pa zmešamo s paličnim mešalnikom. Nato dodamo zmesi preostalo mandljevo moko ter eno jajce, ki ga prej razžvrkljamo in vse skupaj dobro premešamo. Testo postavimo v hladilnik za pol ure, vmes pa pripravimo nadev.

Za nadev v posodo nalijemo sladko smetano in jo postavimo na štedilnik. Sladko smetano segrejemo in preden zavre, posodo odstavimo z ognja in vanjo vmešamo koščke čokolade, med, vanilijev ekstrakt in mlete lešnike. Vmešamo tudi jajce, pri tem pa pazimo, da ni zmes preveč vroča (da jajce ne zakrkne).

Pečico vključimo na 200 stopinj Celzija. Testo vzamemo iz hladilnika in ga postavimo na pekač, ki smo ga prej obložili s peki papirjem. Na testo položimo še en peki papir (da se testo ne prijema na valjar) in testo razvaljamo tako, da je čim tanjše. Testo potrosimo s kokosom, nanesemo nadev (tudi ob robovih) ter namočene rozine. Testo na tesno zvijemo, del, kjer se testo stika, položimo na peki papir, s tem preprečimo, da bi se potica med peko razprla. Pekač postavimo v pečico in pečemo 15 - 20 minut, da testo postane zlato rumene barve.

Potico postavimo iz pečice in pustimo, da se dobro ohladi, šele potem jo razrežemo (sicer se testo drobi). 


sobota, 26. marec 2016

BARVANJE PRIHOV S TERANOM

Avtor: Špela


Za svetlikajoče se pirhe lahko kupimo posebne barve z bleščicami, lahko pa uporabimo naravno metodo. Za barvanje potrebujemo temno vino, refošk ali teran. Če želimo, da se barva bolje prime, lahko jajca najprej za 15 minut pustimo v vodi, ki smo jih dodali malo kisa in jih nato speremo pod tekočo vodo. Postopek barvanja je zelo preprost, saj jajca v vinu skuhamo. Ni pa to najhitrejše barvanje, saj je najbolje, da jajca v vinu pustimo čez noč ali še dlje (do 40 ur), da se oblikujejo svetlikajoči kristali. Za deset jajc potrebujemo liter vina. Jajca položimo v posodo, prelijemo z vinom in počakamo, da vino zavre. Nato ogenj zmanjšamo in jajca kuhamo 10 minut tako, da vino počasi vre. Vina damo raje več kot premalo, saj med kuhanjem izhlapi. Ko so jajca kuhana, posodo prestavimo v hladen prostor. Jajca se svetlikajo šele, ko so popolnoma suha, zato jih iz vina preložimo na časopisni papir in pustimo, da se posušijo na zraku.


Če želimo, da imajo jajca črte (kot na fotografijah), nanje še pred kuhanjem damo kuhinjsko elastiko ali dve. Ko se jajca posušijo, elastike snamemo. Naravne in kupljene barve se na naša jajca, ki niso bela, težje primejo, zato mi je intenzivna barva in svetlikajoči efekt, pri tem načinu barvanja jajc, posebej všeč.


sreda, 16. marec 2016

PALEO: KOKOSOVA STRJENKA

Avtor: Eva

Kokosova strjenka je idealna sladica za vse tiste, ki ne smete uživati mleka, a pogrešate mlečne izdelke. Sladica po teksturi in izgledu spominja na skuto, saj kokosovemu mleku dodamo želatino, počakamo, da se strdi, potem pa z mikserjem gladko maso iz kokosovoega mleka in želatine zmešamo, da dobimo 'skuta' teksturo. Kokosovi strjenki dodamo še jagodno omako in dobimo sladico, ki po okusu najbolj spominja na jagodni jogurt. 

Koksova strjenka je zdrava sladica, saj vsebuje kokosovo mleko (vir zdravih maščob) in želatino, ki je vir kolagena, pomembne beljakovine v našem telesu (za zdravo črevesje, sklepe, kožo, nohte in lase). Kolagen je sicer možno kupiti kot prehransko dopolnilo, vendar pa ga veliko lahko vnesemo v telo s hrano živalskega izvora, naprimer s kostno juho, lahko pa tudi z dodajanjem želatine v jedi (kot v današnjem receptu).


Potrebujemo:
- 250 ml kokosovega mleka (jaz uporabljam Aroy-d)
- 2 žlički želatine (oziroma po navodilih na vrečki)
- ščepec soli
- 300 g zamrznjenih jagod (ali drugega zamrznjenega sadja)
- 1 - 2 žlici medu
- 1 žlička tapiokine moke
- sveže jagode


Želatino prelijemo s hladno vodo (približno dve žlici vode) in jo pustimo stati približno 10 minut, da nabrekne. Kokosovo mleko dobro premešamo, odmerimo potrebno količino in ga zlijemo v manjšo posodo ter mu podamo šččepec soli. Postavimo ga na štedilnik in počakamo, da zavre, nato ga odstavimo. Želatino raztopimo (jaz jo dam za 10 sekund v mikrovalovno pečico),da jo lažje vlijemo v kokosovo mleko, nato jo z mikserjem vmešamo v kokosovo mleko. Ohlajeno kokosovo mleko postavimo v hladilnik za nekaj ur, da se strdi. 

Pripravimo še jagodno kremo. V posodo stresemo jagode, ki jih prej odmrznemo. Posebej zmešamo tapiokino moko s 3 žlicami vode in zmes vlijemo k jagodam. Dodamo še med, nato pa posodo postavimo na štedilnik. Počakamo, da zmes zavre in se zgosti, medtem pa stalno mešamo. Ko je zmes gosta, odstavimo posodo iz štedilnika. Jagode s paličnim mešalnikom spasiramo, da dobimo jagodno omako. Tako kot kokosovo mleko jo postavimo v hladilnik, da se ohladi.

Ko se koksovo mleko strdi, ga z mikserjem 20 - 30 sekund miksamo, da postane zmes podobna skuti. Prelijemo jo z ohlajeno jagodno omako in dodamo sveže jagode.

sreda, 02. marec 2016

TORRES - Mackenzie Scott

Avtor: Miha


Mackenzie Scott aka Torres je neodvisna glasbenica iz Georgie. Mlado, šele petindvajset letno dekle ima zelo zanimiv pogled na svet in na osebno življenje, katerega izraža preko osebno izpovednih besedil in čustveno obarvane glasbe. Lansko leto je izdala svoj drugi album »Sprinter«, ki me je takoj navdušil in je razlog nastale objave.

Projekt Torres je Mackenzie poimenovala po priimku njenega dedka, ki ji je veliko pomenil. Umetniško ime ji, kot pravi sama, pomaga razlikovati njeno osebno življenje od tistega kar počne profesionalno, ji daje samozavest in jo predrugači vsakič, ko stopi na oder. 
Že od malih nog igra klavir in flavto, njena srednješolska prijateljica pa jo je navdušila nad kitaro, kar je postalo njeno primarno glasbilo. Ko je prijela za kitaro je vedela, da si v življenju želi postati glasbenica. Sama se je naučila nekaj akordov, toliko, da je lahko zraven še prepevala. Tako je preko kitare odkrila, da ima tudi lep glas in da zna peti. V študentskih letih pa je poprijela še za električno kitaro, kar je izpopolnilo zvok, katerega lahko slišimo danes.
Leta 2013 je izšel njen prvi album z naslovom Torres, na katerem lahko slišimo deset čudovitih pesmi. Lansko leto (5. maj 2015) pa je izšel njen drugi album »Sprinter«, kjer je čutiti trensformacijo pevke in predvsem pozitivno drugačnost od prvega albuma.



Pesmi na albumu so surove, prodorne, sveže in osebne, Mackenzie pa navdih za pisanje pesmi najde tudi v knjigah. Tako je pesem Sprinter nastala po branju knjige pisatelja Raya Bradburrya. Pesem Sprinter govori o hinavščini v cerkvi in o hinavščini v njej sami. Pravi: »pesem Sprinter se nanaša na obdobje moje srednje šole, ko sem bila velikokrat obsojana s strani prijateljev in vrstnikov, saj nisem nikoli pila alkohola, kadila in žurala. Bila sem zelo zadržana, ne toliko zato, ker se mi je zdelo to prav, ampak bolj zato, ker sem mislila, da bo tako moja duša bolj čista in bom prišla v nebesa. Zame je bilo življenje takrat črno – belo. Tudi sama sem obsojala prijatelje, da njihov način življenja ni pravi in da bodo to nekoč obžalovali. Resnica pa je, da smo bili le srednješolci, jaz pa sem bila preveč zapeta.« 
Na albumu je veliko osebno izpovednih besedil, vendar Mackenzie pravi, da jih ni težko izvajati v živo, saj se na odru osredotoča na ljudi, ki jo poslušajo in ne razmišlja o tem, kako sama čuti pesmi. Zadnje pesmi tega albuma, The Exchange, pa ne misli nikoli nastopati v živo, saj ima preveč močno osebnostno zgodbo. Pesem The Exchange je sicer acapella, ki traja skoraj osem minut. 
Mackenzie ima za sabo že nekaj uspešnih turnej. Nastopala je kot predskupina banda Garbage in kot predskupina Brandi Carlile. Koncertiranje ji je izredno všeč, še posebej, ker se lahko po koncertu pogovarja z ljudmi. Ti ji pogosto povejo, da se sami lahko poistovetijo z njenimi pesmi, saj lahko najdejo povezave z njihovimi osebnimi življenji.  To pa je, po mnenju Mackenzie, nujno, saj ji to dovoljuje, da pesmi rastejo in se razvijajo še naprej. 

torek, 23. februar 2016

LOSOS Z AVOKADOM & PEČEN SLADKI KROMPIR

Avtor: Eva

Losos, avokado in sladki krompir se pogosto znajdejo na mojem krožniku, vendar redkokdaj skupaj. Mešanica avokada, limone, česna in sveže bazilike, ki jo namažemo na lososa, pa te sestavine dobro poveže, saj da avokadov nadev lososu sočnost, svežino in kremast okus. V kombinaciji s pečenim sladkim krompirjem dobimo zdrav in nasiten obrok, ki je vir zdravih maščob in je zelo hranljiv. Odličen je tudi hladen, tako da ga lahko pripravimo za več obrokov vnaprej. Recept sem našla na The Paleo Mom.

V nadevu prevladuje predvsem okus limone. Če želimo, da dobi nadev bolj izrazit okus po baziliki, lahko količino bazilike podvojimo. Če sveže bazilike nimamo, lahko v nadev vmešamo pesto ali posušeno baziliko.


Za pripravo lososa z avokadom potrebujemo:
- 250 g lososa (2 fileja lososa)
- 1 zrel avokado
- 25 g sveže bazilike
- 1 strok česna
- 1 žlica limoninega soka
- sol

Pečico vključimo na 180 stopinj Celzija. Fileje lososa nasolimo. Avokado razpolovimo, z žlico izdolbemo maso in ga pretlačimo. Dodamo nasekljano baziliko in česen ter limonin sok in dobro premešamo. Na pekač, ki ga prej obložimo z naoljenim peki papirjem, položimo lososa, ki ga po vrhu namažemo z nadevom, na približno 1 cm debelo. Pečemo 10 - 15 minut, odvisno od debeline fileja. 


Za pripravo sladkega krompirja potrebujemo (za dve osebi):
- 1 sladki krompir
- pol čebule
- sol
- svinjsko mast 

Sladki krompir operemo, olupimo, narežemo na majhne kocke in stresemo v posodo. Dodamo čebulo, ki jo nekajkrat prepolovimo (da ostanejo koščki čebule veliki). Dodamo svinjsko mast in sol,  vse skupaj dobro premešamo in stresemo na pekač. Pečemo 30 - 40 minut  na 180 stopinj Celzija. Med peko krompir nekajkrat premešamo. 
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...