Image Slider

PRAZNIČNI DIY: PIŠKOTI V KOZARCU & DARILNIH VREČKAH

torek, 30. december 2014
Domači piškoti v kozarcu so verjetno eden najbolj priljubljenih DIY božičnih projektov zadnjih nekaj let. Verjetno zato, ker piškote za praznike tako ali tako pečemo, izdelava je relativno enostavna in cenovno ugodna, bližnje pa radi obdarimo z nečem, kar smo sami ustvarili.  


Najprej se lotimo peke piškotov. 125 g masla penasto stepemo s 125 g sladkorja v prahu in dodamo eno jajce ter žličko vanilijevega ekstrakta in ponovno stepemo. Nato v to mešanico postopoma presejemo 250 g bele moke in dobro zmešamo. Dobljeno testo, zavito v prozorno folijo, naj vsaj pol ure počiva v hladilniku (lahko tudi v zamrzovalniku), nato pa ga razvaljamo približno 4 mm na debelo, z modelčki izrežemo testo ter ga tečemo 9 minut na 180°C oz. toliko časa, da so piškoti še beli in ne porjavijo. 



Piškote nato lično zapakiramo. Sama sem jih zapakirala v celofan darilne vrečke in v kozarce za vlaganje, ki sem jih kupila prav v ta namen in so nekoliko lepši od navadnih kozarcev za vlaganje.


Piškote položimo v vrečko (cena za celofan vrečke je 0,99 eur v Müllerju) in zavežemo z okrasnim trakom (cena rdečega traku na fotografiji je 2,79 eur v trgovini Rayher). S srebrno vrvico (cena 20 m vrvice je 2,79 eur v trgovini Rayher), na vrečko navežemo še modelček za piškote (cena za 8 modelčkov je 2,99 eur v Mercatorju), lahko pa dodamo tudi recept, da bo obdarovani piškotke lahko naslednjič spekel sam:).


Namesto vrečk lahko uporabimo tudi kozarce za vlaganje (jaz sem v Müllerju kupila kozarce Bormioli rocco za ceno 2, 99 eur za kos), ki morda niso tako cenovno ugodni kot vrečke, je pa to še vedno poceni darilo. Kozarec zapremo s pokrovčkom in okoli zavežemo okrasni trak, lahko pa dodamo še dekorativne kartice, kamor se lahko podpišemo, morda napišemo kakšno lepo voščilo ali pa recept za piškote.

PRAZNIČNO PECIVO BREZ GLUTENA

ponedeljek, 29. december 2014
Če s(m)o v vsakdanjiku tisti, ki glutena ne jemo, včasih označeni kot "tisti, ki komplicirajo" in "tisti, zaradi katerih imajo gostinci sedaj več dela" se lahko v času praznikov potrudimo, da smo res nekaj posebnega. Da pa ne bi samo zase pripravljali prazničnih jedi in sladic, ker je en košček torte ali peciva težko speči, pa je najlažje, da kar za vse domače in goste spečemo brezglutenske sladice, saj tega tako ali tako ne bodo ugotovili. Pri receptih, ki jih navajam spodaj, je krinka zagotovljena:) Če ste povabljeni na kakšno zabavo oz. praznovanje, lahko pecivo pripravite za vse in ga odnesete s sabo - tako poskrbite zase, sladkali pa se bodo tudi ostali. 

Letos sem pripravila naslednja peciva:

JABOLČNI KOLAČ S SKUTO, KARAMELO IN PRAŽENIMI MANDLJI


Recept za krasen kolač boste, tako kot sem ga jaz, našli na blogu 220°C poševno. Čeprav v receptu piše, da priprava karamele ni obvezna, pa je, tako kot mandljevih lističev, nikar ne izpustite, ker naredita veliko razliko. Naslednjič bom recept prilagodila svojemu okusu tako, da bom dodala eno dodatno jabolko (uporabila sem tri, srednje velikosti), ki ga bom (naribanega) vmešala že v prvo plast (biskvit), še preden ga bom vlila v pekač, da bo spodnja plast peciva še bolj sočna. Uporabila sem brezglutensko moko Schär patisserie mix.  Ker se pecivo postreže s sladko karamelo, bom naslednjič zmanjšala količino sladkorja v biskvitu za polovico. Ne vem zakaj mi je nadležno naribati limonino lupinico, če limone takoj ne porabim (mogoče zato, ker se limona nato hitreje izsuši), ampak temu tokrat ni bilo tako, saj sem porabila limonino lupinico, ki mi je ostala pri naslednjem receptu za:

KROGLICE IZ BELE ČOKOLADE IN LIMONE


Te kroglice je potrebno pred oblikovanjem in pred postrežbo dobro ohladiti. Zdi se mi, da so, kljub temu, da vsebujejo večinoma čokolado in maslo, zelo osvežilne, k čemur pripomore ravno to, da jih imamo pred postrežbo na hladnem in seveda dodatek limone. Kroglice bi bilo potrebno za popolnejše oblikovanje povaljati v kristalnem sladkorju. Glede na to, da so že dovolj sladke, sem ta korak izpustila in kot lahko vidite na zgornji fotografiji, je vsaka unikatna v svoji obliki. Pred oblikovanjem jih je potrebno v hladilnik postaviti za vsaj 4 ure.

Potrebujemo: 
250 g bele čokolade (meni je najljubša Lidlova Fin-Carre, saj se najlepše topi in je dobra, ne zamenjajte je s cenejšo Lidlovo belo čokolado, celiakaši pazite, saj ni brezglutensko deklarirana)
50 g masla
naribano lupinico 1 bio limone (preden jih kupite, preverite ali je lupina užitna)
100 ml sladke smetane
2 žlici svežega limoninega soka

Postopek priprave je povsem enostaven. Limonino lupinico naribamo in jo stresemo v smetano, ki smo jo predhodno segreli skoraj do vretja. Pustimo stati 20 minut, nato pa smetano precedimo skozi cedilo. Preostanek lupinice porabimo v receptu za jabolčni kolač (zgoraj). Smetano, aromatizirano z limonino lupino, ponovno segrejemo v posodi z neoprijemljivim dnom in vanjo, med segrevanjem, nalomimo belo čokolado. Preden smetana zavre, jo odstavimo z ognja in mešamo, da se čokolada popolnoma stopi. Primešamo še maslo in svež limonin sok in postavimo v hladilnik, da se zmes dobro ohladi. Pri oblikovanju maso zajemamo z žličko ali žlico za sladoled, kroglice na hitro oblikujemo v dlaneh in položimo v papirčke za mini mafine. Za lepšo obliko jih lahko povaljamo v kristalnem sladkorju. Do postrežbe hranimo v hladilniku.

KRATER KOLAČ


Zdi se mi, da je najtežje najti recept za pecivo, ki je hkrati kremno in dovolj čvrsto, da se ga brez problema drži v roki. Krater kolač (recept najdete tu) izpolnjuje vse te kriterije, lahko pa se ga nareže na poljubno velike koščke. V biskvitno maso z žlico razporedimo ohlajen puding ter kolač spečemo, pred koncem pečenja ga prelijemo še s kislo smetano. Med pečenjem se puding lepo razporedi po dnu in sredini kolača, tako da zgleda kot da smo ga s kremo napolnili. Namesto običajne kisle smetane lahko izberemo tisto, ki je brez laktoze, prav tako lahko puding pripravimo z mlekom brez laktoze. Pazimo, da izberemo puding, na katerem je označeno, da glutena ne vsebuje. Uporabila sem brezglutensko moko Schär patisserie mix. 


ČOKOLADNA RULADA BREZ MOKE


Receptov za čokoladno rolado oz. rulado brez moke je tudi v slovenščini veliko. Jaz jo vedno delam po receptu s kulinarike, s to razliko, da je po pečenju ne prevrnem na kuhinjsko krpo, ampak jo potresem s kristalnim sladkorjem in zavijem v prozorno folijo (kot je prikazano tu). Tokrat sem jo še toplo tudi zvila, vendar to ni potrebno, saj je rulada za takojšnje zvijanje preveč rahla in se lahko zlomi. Za praznično vzdušje sem jo prelila s čokolado za kuhanje in potresla s srebrnimi in zlatimi kroglicami. Čokoladni preliv sem pripravila tako, da sem 1 dl sladke smetane zavrela skoraj do vretja in dodala 100 g nalomljene jedilne čokolade (za celiakaše mora biti brezglutensko deklarirana, prav tako čokolada v prahu), ter mešala, dokler se ni stopila. S to čokolado sem nato prelila rulado, preostanek čokolade, ki se je stekel na peki papir, pa sem pobrala s paletnim nožem in pokapala po ruladi v cik cak vzorcu. Namesto smetane lahko uporabite poljuben nadev. V primerjavi z običajnimi roladami, se jo težje prime z roko, najbolje jo je postreči na krožničkih. Meni je v primerjavi z običajnimi ruladami boljša kar se tiče okusa, saj se kar stopi v ustih.

PRAZNIČNI DIY: PIVO & JELENČKI

petek, 26. december 2014
Ta simpatični DIY projekt, ki sem ga našla na blogu Life of a modern mom, je idealen za obdarovanje moškega dela populacije. Zdi se mi namreč, da je težje obdarovati  moške kot ženske, s pivom pa ponavadi ne zgrešiš:).*


Potrebujemo:
- šestorček piv v škatli 
- 12 plastičnih očes (cena za 5 očes je 0,7 eur v Rayher)
- 6 rjavih kosmatih žičk (cena za 10 žičk je 1,59 eur v Rayher)
- 1 rdeča kosmata žička / filc / blago


Na steklenico piva prilepimo dve očesi. Vzamemo rdečo kosmato žičko in jo zvijemo (da dobimo nos) ali pa iz blaga / filca izrežemo krog in ga potem prilepimo na steklenico. Naredimo še rogove iz kosmatih rjavih žičk. Vzamemo 20 cm žičko in dve 3 cm dolge žičke. Dolgo žičko prepognemo na pol in jo ovijemo okrog pokrovčka, med sabo prepletemo, da je žička čvrsto pritrjena. Na konec osnovne žičke pritrdimo še dve manjši, tako kot na fotografiji. 


* ta objava ni sponzorirana (na žalost:)).

PRAZNIČNI DIY: ADVENTNI VENČEK ZA VOŠČILNICE

sreda, 24. december 2014
Ali se tudi vam dogaja, da med prazniki prejmete kup lepih voščilnic, pa ne veste kam z njimi? Ali pa imate morda določeno mesto, kamor prejete voščilnice postavite?

Na blogu Craftiness is not optional sem naletela na zanimiv DIY projekt, ki ima dve funkciji - nadomesti tradicionalni adventni venček, hkrati pa je držalo za voščilniceVse kar potrebujemo, je žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici, ki ga razdremo in oblikujemo v obroč, lesene ščipalke, ki  jih lahko presprejamo v želeno barvo, lesene perle, ki jih nanizamo na obroč in okrasni trak.


Potrebujemo:

- žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici (ali prb. 1 m dolgo žico)
- 50 lesenih ščipalk (cena za 25 ščipalk je 1,69 eur v trgovini Rayher)
- sprej poljubne barve (cena spreja je prb. 7 eur)
- lesene perle (cena 60 perl je 2 eur v Rayher)
- poljuben okrasni trak

Kovinski obešalnik razdremo in ga oblikujemo v obroč (kot tukaj). Lesene ščipalke pripnemo na rob kartonske škatle, jih presprejamo in pustimo, da se barva posuši.  


Na obroč nanizamo okoli 50 lesenih perl. Zatem začnemo na obroč pripenjati ščipalke v poljubnem vzorcu, npr. perla, ščipalka, perla.... (kot na fotografijah). Ščipalke pritrdimo tako, da se vdolbina na sredini ščipalke lepo vsede na obroč in da je del ščipalke, ki ga uporabljamo za pritrjevanje, na zunanji strani obroča (tako, da bomo lahko na zunanji del pripenjali voščilnice). 

Nato odrežemo odvečno žico in konca zalepimo skupaj (jaz sem uporabila kar washi tape). Z okrasnim trakom naredimo zanko za obešanje (kot tukaj), potem pa še pentljo, ki jo pritrdimo na zanko.

PRAZNIČNI DIY: VOŠČILNICE

ponedeljek, 22. december 2014
Praznični dnevi so spet tu. Kar ne morem verjeti, da je leto že naokoli in da je ponovno čas za pošiljanje voščil, izdelavo DIY darilc, peko piškotov in kar je še takih prijetnih veselo-decembrskih opravil.

Tudi letos bomo z vami delili naše DIY predloge, kako na preprost in ugoden način obdarovati najbližje, pa tudi kakšen sladek recept za praznično peko. Tako kot lani smo se lotili izdelave voščilnic, izdelali pa smo tudi nekoliko drugačen adventni venček, na katerem lahko razobesimo prejete voščilnice.  Vse to v naslednjih dneh;).


Lani sem voščilnice izdelovala pozno, zato sem se letos že zgodaj lotila iskanja idej za voščilnice in nakupa potrebnega materiala. Potem pa ni bilo časa, da bi voščilnice dejansko izdelala, tako da bodo tudi letos pozno odposlane:).

Idejo za izgled voščilnic sem dobila na blogu Lucy's cards, ki pa sem ga potem nekoliko preoblikovala. Smrekico sem narisala sama, potem pa sem jo skenirala, da mi je ni bilo potrebno vsakič znova risati. Smrekice sem potem natisnila in jih obrobila s črnim flomastrom, da je bilo videti, kot da je narisana na roko. Tako sem prihranila veliko časa in truda. Največ časa mi je pri izdelavi vzalo rezanje papirja in obrobljanje smrekic s flomastrom.

Predlogo delim tudi z vami, da jo boste lahko natisnili:
narisana smrekica z napisom
štiri smrekice na enem listu


Potrebujemo:

- zelen biserni papir, 240 g/m2 (cena za A4 0,65 eur v Rayher)
- bel biserni papir,  (cena za A4 okoli 0,45 eur v Mladinski knjigi)
- samolepilne perle (cena za 80 kosov je 2,79 eur v Müllerju)
- črn flomaster
- ravnilo
- olfa nož / škarje
- obojestranski selotejp / lepilni trak za fotografije

Zelen biserni papir prerežemo na dva dela, da dobimo podlago za dve voščilnici. Sama uporabljam pri rezanju tršega papirja vedno olfa nož in ravnilo, predvsem zato, ker papirja s škarjami nikoli ne morem razrezati tako natančno in naravnost.  
Predlogo natisnemo in izrežemo. Smrekico obrobimo s črnim flomastrom ter z obojestranskim selotejpom prilepimo na podlago, ki jo prepognemo na pol. Na smrekico prilepimo perle različnih barv in voščilnica je izdelana.


Če nimate idej, kaj v voščilnice napisati, pokukajte sem (klik!). Vabimo vas, da misli, ki ste jih oziroma jih še boste pisali v voščilnice, delite z nami v komentarjih.

MIKROROJSTVO

četrtek, 18. december 2014

Dojenje, rojevanje in novorojenčki so teme, s katerimi se ne ukvarjam ravno pogosto. Čeprav sem do sedaj trdila, da se vse začne s hrano, pa se pravzaprav vse začne z rojstvom - ne življenje samo, ampak tudi druge neverjetne stvari. Tudi take, na katere nikoli ne pomislimo, saj ti procesi za nas potekajo nevidno. Film Mikrorojstvo, ki traja le eno uro, nas na prijazen način popelje v kompleksen svet mikroorganizmov. Če ste morda sedaj pomislili, da se to sliši zapleteno, pa so nam mikrobi oz. bakterije izredno blizu, saj je vsak človek ekosistem zase, ki ga samo v 10% predstavljajo človeške celice, preostalih 90% pa mikrobi. Združbi oz. skupku teh pa pravimo tudi mikrobiom oz. mikrobiota. Tako kot vsak ekosistem bi moral biti tudi naš čimbolj raznolik, upad raznovrstnosti naših bakterij torej ne pomeni nič dobrega.

Mikrorojstvo pod drobnogled vzame proces, ki se odvija ob rojstvu in je po vsej verjetnosti izrednega pomena za dolgoročno zdravje vsakega posameznika. Z bakterijami se še ne srečamo v maternici, ki je v času nosečnosti skorajda sterilno okolje. Novorojenček šele z rojstvom vstopi v svet bakterij in naučiti se mora, katere so dobre in katere ne. Zato je zelo pomemben način, na katerega dete pride na svet. Že tedne pred njegovim rojstvom se koristne bakterije zaradi pričakovanega dogodka preselijo na pomembna mesta na materinem telesu. Takoj po rojstvu se te bakterije, preko porodnega kanala, takojšnjega kožnega stika in dojenja prenesejo na novorojenčka. Tako se njegove celice naučijo katere bakterije so dobre in katere niso. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je črevesni mikrobiom (naselitev črevesja z bakterijami) zelo pomemben za razvoj imunskega sistema, ki je povezan s črevesjem. Proces izoblikovanja mikrobioma spodbudi otrokov imunski sistem in ga varuje pred boleznimi in alergijami. Različne vrste bakterij se naseljujejo tudi v nadaljnjih letih (s stikom z družinskimi člani in okoljem). 

Nasprotno se zgodi pri carskem rezu, ko otrok obide porodni kanal in s tem tudi bakterije, ki ga tam čakajo. Vseeno se z njimi takoj ob rojstvu sreča, vendar ne z materinimi, temveč bolnišničnimi, šele nato pridejo na vrsto materine. Novejša znanstvena dognanja opozarjajo, da se v takih primerih, ko novorojenček ob rojstvu ne pride v stik z materinimi bakterijami, njegov mikrobiom ne razvije tako kot bi se moral, posledično se lahko zgodi, da se tudi njegov imunski sitem ne bo razvil tako dobro kot bi se lahko. Zato so znanstveniki zaskrbljeni, saj bi to lahko vodilo do povečanja nenalezljivih bolezni sodobnega časa (kot so sladkorna bolezen, astma, debelost, celiakija in Chromova bolezen - za te je pri otrocih, rojenih s carskim rezom, višje tveganje), kar bi bilo dolgoročno nevzdržno, saj bi lahko prišlo do situacije, ko bi bil odstotek ljudi, ki zaradi bolezni ne bi bili možni delati in proizvajati tako velik, da bi to imelo resne posledice za človeštvo.

Čeprav je carski rez v določenih primerih nujen, pa bi se moralo zdravstveno osebje in starši zavedati, da je v tem primeru še bolj pomembno, da se takoj omogoči kožni stik med otrokom in materjo ter še bolj vzpodbuja dojenje (ki naj bi trajalo vsaj 6 mesecev, še bolje vse do otrokovega drugega leta), zato da se lahko posebne materine bakterije, ki so prisotne v kratkem časovnem oknu po rojstvu, prenesejo na novo rojeno bitje.

Strokovnjaki v filmu priznavajo, da raziskave na to temo še niso zaključene, da vsa spoznanja še niso 100% znanstveno dokazana, vendar pa če jih upoštevamo, s tem ničesar ne izgubimo, če pa jih ne upoštevamo in se bo izkazalo, da so imeli strokovnjaki prav, ne bo več poti nazaj. Raznovrstnost bakterij se, zanimivo, prenaša iz generacije v generacijo kot nekakšna dota (prenašajo se po materini strani, torej iz babice na hčer in iz mame na njeno hčer). Velik problem povzročajo antibiotiki, ki rušijo vzpostavljena ravnovesja dobrih in slabih bakterij, saj je njihova naloga ravno v tem, da delujejo proti bakterijam (žal ne razlikujejo med dobrimi in slabimi) in tako se na naslednje generacije prenaša vse manjša raznovrstnost bakterij, saj je vsaka generacija v večji meri izpostavljena antibiotikom.

Nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko podpremo svoj mikrobiom, smo dobili po ogledu filma, ko je sledil še zanimiv pogovor, ki ga je vodila Ksenija Malia Leban, ki je film tudi prevedla, in sicer z mikrobiologinjo dr. Majo Rupnik in z ginekologom in porodničarjem dr. Robertom Miglarjem. 

Dr. Miglar sodeluje v študiji, v kateri lahko nosečnice v zadnjih dveh mesecih nosečnosti jemljejo probiotik, saj je na koncu nosečnosti zelo pomembno katere bakterije se bodo naselile na pomembnih mestih materinega telesa. V prvih mesecih življenja nato probiotik dajejo tudi novorojenčku. Poudaril je, da vse bakterije, ki so ob rojstvu pri materi prisotne, niso dobre, to je streptokok b, kjer je potrebno z antibiotiki zaščititi otroka. 

Dr. Maja Rupnik pa je povedala, da za svoj mikrobiom lahko skrbimo z uživanjem probiotikov. Povedala je, da koristne bakterije lahko dobimo tudi drugje; z intimnimi stiki z drugimi ljudmi (npr. s poljubljanjem) ter pogostejšim stikom z zemljo - prstjo.

Oba doktorja sta izpostavila dejstvo, da se ljudje oddaljujemo od narave, kar ima posledice tudi v načinu rojevanja in raznovrstnosti mikrobioma.

Ogled filma priporočam vsem, saj na enostaven in jedrnat način poda veliko informacij. Vseh si nisem natančno zapomnila, da bi jih na tem mestu lahko predstavila, saj sem film videla samo enkrat, zato si ga, če vas tema zanima, poglejte še sami. Za občutek si lahko ogledate trailer:

LOMO FOTOGRAFIJE #30 - VLAK

četrtek, 11. december 2014
V življenju nisem nikoli toliko časa kot sedaj preživel na vlaku. Vsak teden se vozim iz Krškega v Maribor. Vlak vozi okoli dve uri (razen, če nima kakšne zamude, kar pa je prav pogosto). Nikoli se nisem peljal s tako različnimi vlaki kot tukaj, na tej liniji. Imaš prav vse; od navadnih vlakov, starih, hitrih (ICS), mednarodnih vlakov, pa tudi avtobus pride včasih vmes, ko ni vlakov iz Celja do Maribora. Tako je pot vedno pestra. Nikoli ne veš, kakšen vlak bo prišel in nikoli ne veš, na kateri možen način boš prišel v Maribor ali če ti bo sploh uspelo priti :). Sicer se ne pritožujem, saj zna biti vožnja z vlaki prav prijetna in lahko počneš razne stvari. Ponavadi si lahko vzameš čas zase in bereš kakšno knjigo, poslušaš kakšen podcast, glasbo, se učiš, vsake toliko pa te kakšen človek ogovori in zna biti prav prijetno. Sproti tako spoznavaš še nove ljudi. Najbolj prideš v kontakt z ljudmi, ko je potrebno prestopiti na drug vlak. Takrat vsi sopotniki iz popolnoma mirnega stanja preidejo v hitenje in spraševanje na kateri vlak morajo sesti, da pridejo na željeno destinacijo. Presenetljivo mi je, kako veliko ljudi se dandanes še vozi z vlaki in kako ljudje, ki veliko potujejo na tej liniji in ki poznajo delovanje železnic, pomagajo in so zares prijazni in prijetni. Tudi sprevodniki so zelo prijazni in dobre volje ter ti pomagajo, če kaj ne veš. Enkrat nisem podaljšal študentske karte, kar je potrebno storiti vsak mesec, in me je sprevodnik prijazno spustil zastonj do postaje, kjer sem nato prestopil. Vendar pa ima vlak tudi slabe strani, še posebej pozimi, ko prižgejo gretje in z njim pretiravajo, tako da postane zatohlo. Kljub temu je vožnja v primerjavi s povezavo Novo mesto - Ljubljana veliko prijetnejša, saj je vlak tih in udobnejši. 

Spodaj sem pripravil nekaj lomo fotografij, ki sem jih posnel na poti :)

Kakšne izkušnje pa imate vi z vlaki? Kaj počnete med vožnjo? Ali se vam zdi, da je vlak cenovno ugoden? Ali uporabljate vlak tudi za daljše destinacije npr. za tujino?