Image Slider

HOLESTEROL IN SRČNO-ŽILNE BOLEZNI // DOKUMENTAREC STATIN NATION

četrtek, 30. januar 2014



»Mind is like a parachute - it only works if it's open.«

Že od malih nog nas učijo, da so maščobe strup, povišan holesterol pa krivec za razvoj bolezni srca in ožilja. Tako imamo (vsaj jaz sem jo imela) fobijo pred maščobami in se jim karseda izogibamo. O njihovi škodljivosti nas opominjajo vsak dan v reklamah, ki propagirajo "zdrava" živila, v trgovinah, kjer se police šibijo pod izdelki, ki vam bodo pomagala znižati holesterol, ki vsebujejo le zdrave maščobe, pa tudi taka, ki sploh ne vsebujejo maščob.
Dokumentarec Statin Nation - The Great Cholesterol Cover up, ki sem si ga ogledala pred časom, pa se ukvarja z vprašanjem, ali visok holesterol res povzroča srčno-žilne bolezni in ali so statini, zdravila, ki znižujejo visok holesterol, res učinkovito sredstvo v boju proti kardiovaskularnim boleznim.

Ker smo s to idejo, da je holesterol slab in da so maščobe bav bav, rasli in to slišali ravno tolikokrat, kot to, da so cigareti škodljivi, je to zacementirano v nas in niti ne razmišljamo, da bi lahko veljalo kaj drugega. Sama nisem strokovnjak in v tej objavi povzemam le tisto, kar je bilo povedano v dokumentarcu, da še vi slišite drugačno razmišljanje in dopustite, da vam vzbudi dvom v sedanje prepričanje.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Učijo nas, da je glavni krivec za razvoj srčno-žilnih bolezni visok holesterol in na podlagi te trditve se je razvila prehranska in farmacevtska industrija, ki na podlagi te ideje zasluži več milijard dolarjev letno. Tako več kot 40 milijonov ljudi dnevno uživa tablete za zniževanje holesterola imenovane statini. Statini so postali eni najpogosteje predpisanih zdravil v zgodovini in eden glavnih virov zaslužka v farmaciji. Vendar pa veliko število zdravnikov in nutricionistov že več let preiskuje, kakšno vlogo sploh ima holesterol pri srčno-žilnih boleznih. 

Ideja, da nasičene maščobe in holesterol povzročajo bolezni srca in ožilja izvira iz 19. stoletja, ko je doktor Virchow ugotovil, da so arterije umrlih v nesrečah, na katerih je delal obdukcije, polne holesterola. Vendar takrat srčno-žilne bolezni še niso problematične. Po drugi svetovni vojni pa je vse več relativno mladih in zdravih moških začelo umirati zaradi infarkta in takrat je postalo to pomembno področje raziskovanja.

Ancel Keys je oče hipoteze, da nasičene maščobe v hrani povišajo raven holesterola in povzročajo kardiovaskularne bolezni. 

Vir: Statin Nation; graf, ki potrjuje Keysovo hipotezo

Keys je hipotezo potrdil z grafom, ki prikazuje soodvisnost zaužitih nasičenih maščob in umrljivosti zaradi srčne kapi in ostalih bolezni. Graf lepo prikazuje, da so imeli tisti narodi, ki so zaužili več maščob, več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in obratno. 

Vir: Statin nation; graf, v katerem vključenih še ostalih 22 držav

Graf pa ima eno napako - Keys je na grafu obdržal samo države, ki so njegovo hipotezo potrjevale, ostalih 22 držav, katerih podatki so bili tudi na voljo, pa ni vključil, saj sicer o odvisnosti med zaužitimi maščobami in številom smrti ne bi mogel povedati ničesar.

Vendar pa se je ta hipoteza, kljub pomanjkljivostim in napakam, najbolj obdržala in je citirana še danes. Od tu torej izvirajo naša prepričanja, da več nasičenih maščob zaužijemo, večja je verjetnost, da bomo umrli zaradi srčne kapi.

Podobno se je oblikovala tudi hipoteza, da višji je holesterol, večja je možnost za srčno-žilne bolezni. Vendar pa je moč najdi veliko kontradikcij tej ideji. Dober primer je Velika Britanija, ki ima v primerjavi z drugimi državi eno največjih stopenj umrljivosti zaradi srčne kapi, njeni prebivalci pa nimajo visokih ravni holesterola v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Prav tako se število ljudi z visokim holesterolom v VB z leti znižuje, odstotek smrti zaradi infarkta pa ostaja enak.

Danes velja prepričanje, da visok holesterol povzroča arteriosklerozo, zožitev žil, ki lahko vodi do infarkta. Pravijo, da nasičene maščobe in holesterol mašijo žile, posledica pa je nastanek strdkov.
Vendar pa glavni problem ni nalaganje maščob in holesterola, temveč poškodba sten arterij. Kaj se dogaja v notranjosti žil, lahko najlažje razumemo, če primerjamo poškodbo stene arterije z ureznino na prstu. Če se urežemo v prst, se rani zaceli tako, da se naredi krasta, ki potem sčasoma odpade.
Ko se poškodujejo stene arterij, obrambni mehanizem ravno tako naredi plast, ki vsebuje tudi holesterol, da se arterija lažje zaceli. Ker pa se ta plast ne sme odluščiti, da ne pride v krvni obtok, se povrhnjica arterije kar zaraste preko kraste in tako se stena arterije zadebeli. To imenujemo arterioskleroza.
Torej, na kar bi morali biti pozorni pri zdravljenju arterioskleroze ni višina holesterola, ampak to, kaj povzroči poškodbo stene arterije.

Ko nam opravijo teste za višino holesterola, dobimo rezultate za "dober" in "slab" holesterol, za HDL in LDL. HDL in LDL so nosilci holesterola - te molekule so zgrajene iz maščob, proteinov, vitaminov, v njih pa je tudi holesterol. HDL in LDL so torej transportni mehanizmi, ki odpeljejo holesterol tja, kjer ga telo potrebuje. Poleg holesterola pa HDL in LDL razvažata tudi koencim Q10, ki je potreben v mnogih procesih. Najbolj pomemben je v mitohondrijih - "malih baterijah" znotraj celic, ki dajejo celicam energijo za njihovo delovanje. Srčna mišica ima 2 do 3 tisoč mitohondrijev. Brez koencima Q10 proces pretvorbe kisika in sladkorja v energijo ne deluje. Poleg tega je v HDL in LDL tudi betakaroten, ki je pomemben provitamin (snov, ki se v telesu pretvori v vitamin A) in pa vitamin E, ki je zelo dober antioksidant.

Zdravila, ki znižujejo visok holesterol, predvsem statini, znižujejo "slab" holesterol LDL. Vendar pa raziskave iz leta 2009, objavljene v American Heart Journal, kažejo, da je nivo "slabega" holesterola pri ljudeh s srčnimi boleznimi nižji od povprečja in ne višji. Študija je zavzemala okrog 137 tisoč Američanov, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi težav s srcem in ožiljem. Pacientom so izmerili višino LDL v 24-ih urah po sprejetju v bolnišnico. Ugotovili so, da je bil nivo LDL nižji od nacionalnega povprečja. Pojavi se torej vprašanje, zakaj sploh zniževati LDL, če je nivo "slabega" holesterola med srčno-žilnimi bolniki že tako nižji.

Vir: Statin nation; meje za visok holesterol se znižujejo

Kljub temu pa so v zadnjih letih še znižali mejo za določanje visokega holesterola in veliko več ljudi je postalo primernih za uživanje statinov.

Vir: Statin nation; statini ne blokirajo le proizvodnje holesterola

Statini delujejo tako, da blokirajo proizvodnjo holesterola, ob tem pa tudi sintezo drugih pomembnih snovi. Če si predstavljamo to pot kot drevo, so statini kot žaga, ki odreže drevo spodaj in to ima potem vpliv na vse veje. Tako se ne zmanjša le proizvodnja holesterola, ampak tudi proizvodnja koencima Q10. Torej s tem, ko zaužijemo statin in zmanjšamo holesterol, blokiramo tudi nastanek koencima Q10, ki je eden najpomembnejših za delovanje srca, kar pa lahko vodi v utrujenost, bolečine v mišicah in slabitev srčne mišice.

Namesto, da bi se zdravniki osredotočili na to, kako pacienti živijo, kaj jedo ipd. pozornost usmerijo v ravni holesterola. Tako namesto iskanja vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni ljudem predpišejo zdravila.
Velika večina ljudi uživa statine preventivno več let, vendar pa ni dokazov, da bi preventivno uživanje statinov podaljšalo življenjsko dobo posameznika oziroma da bi se kvaliteta življenja zaradi uživanja statinov izboljšala. Ker nimamo dobrih raziskav o jemanju statinov pa tudi ne vemo, kako škodljivi so. Pri večini zdravil se stranski učinki začnejo kazati že po nekaj dneh uživanja zdravil, pri statinih pa se to zgodi šele po nekaj mesecih uporabe. Kar 20 odstotkov ljudi ima hude stranske učinke - težave s pomnjenjem, nizke ravni energije, fizično in psihično izčrpanost, depresijo, bolečine v mišicah ipd. Problem je predvsem v tem, da pri iskanju vzrokov nihče ne pomisli na statine, saj jih pacient že dolgo uživa.

Pogosto pozabljamo, da je holesterol esencialen za življenje. Holesterol telo uporablja v velikih količinah za izgradnjo hormonov, encimov, vitamina D in za obnavljanje organizma. Znižanje holesterola vpliva na živčni sistem in telo se težje spopada s stresom. Poleg tega malo povišan holesterol pomeni večjo odpornost na infekcije.
Nivo holesterola se spreminja z letnimi časi (poleti nižji, pozimi višji), spreminja se glede na to kaj počnemo, koliko smo izpostavljeni stresu pa tudi kakšno hrano jemo.

Vse to in še več boste slišali v dokumentarcu Statin nation. Prvih 13 minut dokumentarca si lahko pogledate tu: KLIK!
Za vse, ki želite dodatno informirati, pa si lahko preberete knjigo Cholesterol Clarity Jimmyja Moora: KLIK!
Slovenski članek o holesterolu in povezavi s srčno-žilnimi boleznimi: Zgodba o holesterolu se je začela z lažjo

PEARL JAM - FOOTSTEPS COVER (ALEKS RAZTRESEN)

ponedeljek, 27. januar 2014

PRVI ROJSTNI DAN & RETROSPEKTIVA RETROSPEKTIVE

torek, 21. januar 2014
RetroSpektiva blog danes praznuje prvi rojstni dan. Hura!:)

Morda bo kdo, ki bo dobro pobrskal po blogu, opazil, da je bil prvi post objavljen že nekaj mesecev prej in da 21. januar v bistvu ni uradni rojstni dan RetroSpektive. Objave smo namreč začeli pisati že prej, vendar pa bloga nismo odprli za javnost, dokler nismo dodobra izdelali koncepta in oblikovali podobe bloga. In ker blog zaživi šele, ko ga predstaviš širši množici, rojstni dan praznujemo danes.

Zato je to idealen čas, da se ozremo na preteklo leto in malo statistično pogledamo, kakšno je bilo prvo leto ustvarjanja.

Google Analytics: kako so ogledi nihali v času


Kljub temu, da se nam zdi, da smo blog komaj dobro začeli ustvarjati, pa smo napisali 235 objav, najbolj pridni smo bili marca, ko smo jih objavili kar 25. Od tega smo objavili 29 DIY projektov, 22 lomografskih objav, 30 misli dneva, 39 glasbenih objav, 21 njami receptov in 62 objav na temo paleo

Google Analytics: najbolj brane objave

Največ ogledov je bil deležen zavihek PALEO, prav tako pa je bilo prvih deset najbolj gledanih objav paleo obarvanih. Tako na prvih mestih prevladujejo recepti, največje število ogledov pa ima objava Moja paleo izkušnja: Nasveti za začetnike

Google Analytics: ključne besede

Zanimivo je tudi pogledati, katere ključne besede so pripeljale obiskovalce do našega bloga, torej kaj so morali ljudje poguglati, da so nas našli. Nič presenetljivega ni, da je na prvem mestu iskalna beseda retrospektiva, zgoraj pa si lahko pogledate še prvih deset najbolj pogostih. 
Po našem mnenju sta najbolj zanimivi ključni besedi, ki sta pripeljali do našega bloga besedni zvezi brezdelje in trava in opremljanje puba, veseli pa smo, da so nas ljudje našli tudi, ko so vtipkali v brskalnik najzanimivejši blogi (pa tudi, če vtipkate seksi blog, naš očitno najdete:)).

Google Analytics: razsežnost bloga 

Google Analytics je zabeležil obiske bloga kar iz 60 različnih držav, v Sloveniji pa smo najbolj brani v Ljubljani.

Google Analytics: branost v Sloveniji

Google's SEO Starter Guide: "Your ultimate consumers are your users, not search engines." 

Največ obiskovalcev nas je našlo s pomočjo Googla in Facebooka, večji obisk pa smo imeli tudi po zaslugi bloga Đubox, Prav posebne mame Urške, bloga Spinal Fluid in bloga Manj je več. Hvala vam.

Ponosni smo, da smo na blogu Đubox postali blog meseca novembra, pa tudi na naš prvi intervju, kjer lahko preberete, zakaj sploh blogati, kakšni blogi so všeč nam, kakšni blogerji bi radi postali in še kaj: Intervju: Špela, Eva in Miha z bloga RetroSpektiva .

Tako se podajamo v drugo leto bloganja. Upamo, da boste na tej poti z nami.

ALI JE ZMERNOST RES NAJLEPŠA ČEDNOST?

ponedeljek, 20. januar 2014

Če je vaša novoletna zaobljuba, da boste shujšali ali pa da boste zdravo jedli, potem ste gotovo že izkusili obilje informacij na področju diet in zdrave prehrane. Ker vsi jemo, mislimo da o hrani tudi vse vemo. 


Če ste svoje zaobljube povedali okolici, se niste mogli izogniti kakšnemu dietnemu nasvetu, pa tudi sicer je diet obilo, na kar nas ves čas opozarjajo v revijah, časopisih, pa tudi na spletu. Veliko informacij si tudi nasprotuje (primer sta dva nasprotujoča si prispevka iz istega spletnega vira: nikar ne jejte zvečer / lahko jeste zvečer). Najpogosteje pa boste zasledili opozorilo, da kratkoročne diete ne pomagajo, da je potrebno način prehrane spremeniti za vedno. Gotovo vsi poznamo koga, ki se drži določene prehranske smeri, ker je npr. vegetarijanec. In kadar človek začne razmišljati, kako bi prehrano spremenil, se ne more izogniti samospraševanju; kdo sem, v kaj verjamem. To so vprašanja, na katere pogosto iščemo odgovore že v mladosti in takrat se marsikdo odloči za eno izmed prehranskih smeri.

Kdo torej ste? Ste vegetarijanec, paleo jedec, vegan ali pa morda eden izmed tistih, ki pri izbiri prehrane zagovarjajo, da je treba jesti vse po malem, biti zmeren in prezirate zgoraj naštete "skrajneže"? Ali pa se uvrščate v eno izmed naštetih skupin, ampak tega raje ne razglašate, saj se bojite, da vam bodo pripisani stereotipi, ki se jih pogosto pripisuje določenim skupinam (npr. vegetarijanci so taki in taki, vegani spet drugačni). Zanimivo je, da se tudi vegetarijanci razvrščajo v mnogo skupin oz. tipov:


Poleg različnih vrst vegetarijanstva se ljudje uvrščajo v še veliko drugih skupin, npr. lokavore, ki jedo samo hrano, pridelano v neposredni bližini, pa freegane, ki jedo tisto, kar so drugi zavrgli. Kot ste na blogu že opazili, obstajamo tudi paleo jedci, pa tudi paleo ima še eno različico - primal. 

Zdi se mi, da se ljudje pri izbiri svoje skupine odločamo predvsem glede na dva glavna vidika:

- filozofsko psihološki vidik in
- biološki vidik.

Filozofsko psihološki je moralno etični, torej pri izbiri hrane upoštevamo dejavnike kot so varstvo živali in okolja. Temelji na naših prepričanjih, npr. verskih ali pa drugih prepričanj - kaj je in kaj ni zdravo, (prepričanje, da je meso nezdravo, da je svinjska mast nezdrava, da je sadje zdravo). Izbiramo živila, za katere menimo, da so etično sprejemljiva, da s tem ne bomo škodili ekosistemu in živim bitjem (ter vsaj nekaj pustili zanamcem). Upoštevamo načine vzreje živali (zagovorniki brezmesne prehrane pogosto prikazujejo nehumane načine vzreje, da bi v nas vzbuditi gnus) in načina pridelave (brez pesticidov, hormonov, antibiotikov). Sem sodi tudi bojkotiranje države izvora ali korporacije oz. proizvajalca (npr. kupujete samo čokolado s Fair trade označbo, več o tem smo pisali tu: klik). 

Biološki vidik pa je tisti, ki upošteva biologijo človekovega telesa. Pri tem se sprašujemo kaj telo potrebuje za optimalno delovanje (katera mikro in makrohranila itd.), pri čemer upošteva vse od celičnega dihanja do prebave, vpliva okolja, narave... Velik poudarek daje samoopazovanju - reakcijam telesa na vnešene snovi in nenehnemu prilagajanju prehrane potrebam telesa (glede na telesno vadbo, nivo stresa, nosečnost, starost, bolezen...)

Končna zbira temelji na kombinaciji obeh, vendar pri nekaterih bolj prevlada filozofsko psihološki vidik, torej prepričanje, pri drugih pa biološki vidik. Primer kombinacije je izbira ekološke prehrana, ki jo izbiramo zaradi načina pridelave, ki je bolj prijazen do okolja (filozofsko psihološki vidik, z upoštevanjem trajnostnega razvoja) in ker je boljša za telo, saj nima hormonskih motilcev ipd. (biološki vidik). Zanimivi se mi zdijo pesce-pollotarijanci, ki jedo perutnino, ribe, jajca, mlečne izdelke in so vegetarijanci, domnevam, da zaradi filozofsko psiholoških vidikov (verjamejo, da rdeče meso ni zdravo).

Sedaj pa je vprašanje; kako izbrati? V katero skupino se uvrstiti, je morda najbolje, da ostanemo v skupini neuvrščenih, tistih, ki zagovarjajo princip zmernosti? 

Dandanes imamo res široko izbiro, ki marsikomu povzroča frustracije. Kako se naj odločim, kaj naj izberem, kaj je pravilno, kaj je res zdravo? Z vseh strani nas informirajo o novih dognanjih kaj je in kaj ni zdravo, pa tudi kdaj jesti, kje, kaj kupiti... Vse te informacije pa so pogosto zgolj marketinška poteza, novi načini kako prodati nekaj, česar ne rabimo (primer je eksplozija superživil, večina je takih, ki jih morate kupiti, saj v našem podnebju sploh ne uspevajo). 

Splošno prepričanje je, da možnost izbire pomeni več svobode za posameznika, ker ima na voljo več alternativ, med katerimi lahko izbira, vendar pa ima tudi večja možnost izbire svoje slabosti. 

Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, avtorica knjige Izbira pravi, da nas vsak dan z vseh strani prepričujejo, da je naše življenje odvisno od izbire. Občutek imamo, da identiteta, tako kot izdelki na policah supermarketov, kot kariere in odnosi, samo čaka, da jo izberemo.  A ta domnevna svoboda se v resnici lahko sprevrže v hud strah, tesnobo in občutke neustreznosti in krivde. Krilatica "bodi ti", "bodi to, kar si" je lahko tiranija, ki vodi v še hujši nemir. Animirana predstavitev njenega govora o tiraniji navidezne izbire je odlična in jo priporočam v ogled:


Glede na to, da gre za slovensko avtorico si lahko ogledate pogovor z njo v slovenščini, ki je dosegljiv tu: klik.

Če izberemo skupino, s katero se najbolj poistovetimo, pa se ne odločimo samo za izbiro hrane, ki bo na naših krožnikih, ampak pogosto postane del naše identitete tudi širše. Vegani pazijo, da ne kupujejo usnja, torej se omejena izbira razširi še na druga področja; obleko, obutev, kozmetiko - gotovo ste že opazili kozmetične izdelke z označbo "vegan". Seveda ne nosijo krzna, obiskujejo cirkusov ali živalskih vrtov. Z izbiro prehranjevalnega režima si omejimo izbiro na drugih področjih. In zato so pripadniki teh skupin užaljeni, če njihov način prehranjevanja kdo označi kot diete. Diete so kratkotrajna sprememba prehrane, medtem ko navedeni prehranjevalni režimi slejkoprej prerastejo v življenjski slog (lifestyle), saj poleg hrane zaobsežejo mnogo več.

Zakaj bi se kdorkoli hotel omejevati, če pa nam možnost izbire prinaša svobodo? Iz lastnih izkušenj, lahko potrdim, da je najpogostejša reakcija ljudi, ki jim povem, česa vsega ne jem (že če omenim, da ne jem glutena), da se osebi smilim: "Joj, uboga, saj ničesar ne smeš". Zakaj ne bi torej podprli koncepta, da je potrebno jesti vse, vendar po malem, torej zmerno. Skladno s tem konceptom lahko jeste tudi nezdravo hrano, vendar z njo ne smete pretiravati, kar je balzam za naša ušesa - ni odpovedovanja, edino samokontrola je potrebna, pa lahko jemo vse, kar hočemo, če smo le zmerni pri tem. Tak nasvet boste dobili zelo pogosto, velikokrat se pojavi v revijah, kjer trdijo, da je slabše, da se nečemu odpovedujete, zaradi občutka prikrajšanja, ki ga to povzroči in zato, ker ni dobro izločati celih skupin hrane. Vendar pa imam občutek, da pri večini ljudeh ne učinkuje (seveda so izjeme). Kaj zmernost pravzaprav sploh pomeni? Velikokrat je izgovor v trenutku, ko bi se morali nečemu odpovedati. Če smo si npr. zadali, da bomo shujšali po metodi, da bomo jedli vse, vendar zmerno, se bomo v trenutku skušnjave (npr. ko nam sodelavec ponudi naše najljubše napolitanke) hitro opravičili sami sebi, da to pa lahko, saj vendar jemo vse, vendar zmerno. To kmalu postane neopredeljiv pojem, podobno kot če si zadamo, da bomo jedli manj sladkorja ali pa več telovadili. Potrebujemo bolj oprijemljive cilje, če jih hočemo uresničiti, sami si moramo omejiti izbiro, ker nas ravno možnost izbire zavira. Neodločiti se je včasih najlažje. Zagovorniki koncepta, da je treba jesti vse po malem, le-tega radi ponujajo tudi drugim, ker prezirajo skrajneže (torej vse, ki so se odločili za eno izmed skupin) in jih označujejo za izbirčneže.

Vendar pa je opredelitev za manjšo možnost izbire lahko pozitivna, četudi je to v nasprotju s splošnim prepričanjem, po katerem naj bi svoboda izbire prinašala svobodo. Odločitev za prehransko smer (npr. ena izmed zgoraj naštetih) nam zoži možnost izbire in nas s tem osvobaja. Kako? Naj ponazorim s primerom. Ko paleojedec stopi v trgovino, iz nje tudi hitro pride. Ustavi se pri otoku s sadjem in zelenjavo, pri mesarju in ribarnici, morda še pri zamrzovalniku ter polici z oreščki, semeni ter začimbami, preskoči pa vrsto za kruh ter večino polic, ki so v osrednjem delu trgovine, ki ga s privlačno embalažo vabijo, naj izdelek kupi in ko se zanj že skoraj odloči, opazi, da je poleg še več drugih izdelkov, kar ga sili v izbiro, v končno odločitev. Nakupovanje paleo jedca pa sčasoma (po začetnem obdobju prilagajanja) postane izredno preprosto, saj večino izdelkov lahko dobi na tržnici. Podobno bi vam lahko povedali pripadniki ostalih prehranskih skupin. 

Odločitev za manjšo možnost izbire življenje poenostavi, naredi preprostejše. Pozornost iz stvari preusmeri na tisto, kar je zares pomembno.

JAFFA KOZARČKI brez glutena

torek, 14. januar 2014

Jaffa kozarčki so kombinacija čokoladne kreme, biskvita in želeja iz mandarin. Če se vam ne ljubi peči in izrezovati biskvita, jih lahko naredite tudi brez biskvita, se ne bo poznalo. Res je, da jih boste morali najprej nekaj časa potrpežljivo hraniti v hladilniku, da se bosta žele in čokoladna krema strdila, vendar pa vam recept ne bo vzel veliko časa za aktivno delo. Všeč pa mi je tudi razporeditev v kozarčke, tako da dobite posamezne sladice, s katerimi ni veliko dela (kot npr. pri rezanju torte ali peciva).

Vanilijin biskvit pripravite poljubno, lahko ga tudi izpustite.

  • 4 jajca
  • 150 g kokosovega mleka ali smetane
  • 2 žlički vanilijevega ekstrakta
  • 75 g sladkorja
  • 40 g mandljeve moke
  • 45 g kokosove moke
  • ščepec soli
  • pol žličke sode bikarbone (3g)
  • žlička jabolčnega kisa
Biskvit je primeren tudi za kakšno drugo sladico, tako da si recept shranite za kdaj drugič, če ga tokrat ne boste uporabili.

Pečico vključimo na 180 do 200°C. V večji skledi stepemo jajca, mleko, ekstrakt, kis in sladkor. Posebej zmešamo mandljevo in kokosovo moko, sol ter sodo bikarbono in mešanico z mešalnikom vmešamo v večjo skledo, kjer so jajca in ostalo. Pekač velikosti 20x20cm obložimo s peki papirjem in nanj zlijemo biskvitno maso. Pečemo 35 minut. Ohlajen biskvit z okroglim modelčkom razrežemo na kroge, ki  jih razporedimo v 10 do 15 kozarčkov.

Jaffa plast:
  • 200 g sladkorja (lahko tudi manj, če mandarine niso kisle) 
  • 1 žlička vanilijevega ekstrakta
  • četrt žličke zmletega cimeta
  • 2 dl pomarančnega soka (ali soka klementin)
  • 4 klementine ali mandarine
  • 3 listi želatine oz. pol vrečke želatine v prahu (5 g)

Sladkor, ekstrakt, cimet in pomarančni sok segrejemo toliko, da se sladkor stopi, da torej dobimo sirup. Mandarine olupimo, narežemo na majhne koščke ter jih damo v sirup. Želatino pripravimo po navodilih iz vrečke in jo zlijemo v sirup, ki ga razporedimo v kozarčke v katere smo predhodno dali biskvit. Kozarčke postavimo v hladilnik (za vsaj 3 ure), da se žele strdi.

Čokoladna krema:
  • 4 dl sladke smetane
  • 300 g narezane čokolade
  • 2,5 dag masla (poljubno)
  • 3 žlice pomarančnega likerja (poljubno)

Smetano segrejemo, da skoraj zavre in z njo prelijemo narezano čokolado. Mešamo, da se čokolada popolnoma stopi, dodamo liker in zmehčano maslo ter ju dobro vmešamo v stopljeno čokolado. Malo počakamo, da se masa ohladi (15 minut), nato pa kremo prelijemo v kozarčke, ki jih ponovno damo v hladilnik, da se strdi še čokoladna krema. 

Recept za jaffa plast in čokoladno kremo je prirejen po receptu iz revije Dober tek št. 12/2013, str. 23. Recept za vanilijev biskvit pa je prirejen po tem receptu.

RADIOHEAD - NICE DREAM COVER

ponedeljek, 13. januar 2014

INDIECODE JE NAZAJ! /VLOG/BLACKBIRD

ponedeljek, 06. januar 2014

Kar nekaj časa je že minilo, odkar je projekt IndieCode, katerega spremljate tudi na našem blogu, odšel na krajši premor. V tem času pa duet, ki ga sestavljava Peter in jaz, ni počival. Razmišljala sva, kako stvari izboljšati, poenostaviti in narediti bolj zanimive za gledalce. 
Leto 2013 je bilo zelo pestro. Imela sva nekaj koncertov, zanimiva izkušnja je bilo snemanje v studiu, ustvarili smo tudi bend (o katerem kdaj drugič) in spoznala veliko novih glasbenikov. Vse to pa nama je vzelo veliko časa in posledično je projekt začel ugašati, sedaj pa sva ga ponovno obudila.

Upava, da vam bodo nove priredbe všeč. Vabiva vas, da se nama pridružite (nama pišete, predlagate kaj želite slišati, všečkate, komentirate in delite povezave) in tako postanete del IndieCode-a.

Več o tem lahko slišite v zgornjem vlogu, spodaj pa lahko prisluhnite novi priredbi Blackbird od legendarnih Beatlov.  

Hvala vam in se vidimo :)