Lahko bi rekli,
da je v Sloveniji paleo prehrana v javnosti širše prepoznana od objave prevoda
knjige Roba Wolffa - The Paleo solution (Paleorecept) dalje. O omenjeni knjigi in
paleo prehrani so poročali tudi večji mediji (Delo, Dnevnik...). Ob brskanju po raznoraznih
splošnih internetnih forumih pa je zaznati odklonilen odnos do paleo prehrane,
kar je razvidno iz ciničnih komentarjev paleo skeptikov, ki že po imenu in brez
dodatnih informacij kar počez ocenjujejo, da gre samo za novo dieto in da je
treba jesti "vsega po malem", za hujšanje pa je njihov moto:
"kolikor kalorij poješ, toliko jih moraš porabiti". Nasprotno je v
ZDA paleo skupnost tako močna, da jo posamezniki vidijo kot poslovno priložnost
in že obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s pripravo paleo jedi, obstaja paleo
revija, knjige o paleo prehrani pa rastejo kot gobe po dežju. Avstralija, pa
tudi evropske države, npr. Velika Britanija, Nemčija (ki ima tudi paleo
restavracijo v Berlinu) Ameriki sledijo, bloge o paleo prehrani pa je mogoče
najti v mnogih jezikih.
Kaj menite,
glede na izkušnje iz Paleovembra in Paleomarca, se bo v Sloveniji zanimanje za
paleo prehrano v bodoče povečalo? Zaenkrat se zdi, da je (predvsem po vaši
zaslugi, in zaslugi knjige Paleorecept) paleo koncept že pridobil nekaj
privržencev, vendar pa nekako ni zaznati povečanja števila blogov, knjig, ipd. s
tega področja kot je to vidno v tujini.
Že vaš blog je
eden od dokazov, da se paleo zavest pri nas širi, poznam jih vsaj še ducat, ki
so nastali v zadnjem času. Paleo je že nekaj časa priznan v crossfit sredinah,
vedno več fitnes trenerjev ga vključuje v svoje prehranske programe. Vseeno pa
gre za Slovencem dokaj novo filozofijo, ki se še ima za uveljaviti v prihodnjih
nekaj letih. Naši ljudje so do vseh novosti, še posebej tistih, ki rušijo
njihove ustaljene (prehranske ali katerekoli druge) vzorce zelo zadržani in
šele ko dovolj velikokrat slišijo, preberejo ali pa jim to pove njihova okolica,
si tudi sami upajo poskusiti. Če potegnem paralelo z bosim tekom, ki ga sam
prakticiram in promoviram že šesto leto: prvi dve sezoni so me imeli za
mazohista; ko so videli, da še vedno funkcioniram, samo še za malo norega; ko
sem začel okrog hoditi s knjigo Rojeni za tek, pa so se počasi odprli. Menim,
da bo tudi paleo gibanje pri nas dozorelo.
Neizmerno me je
že jeseni presenetil odziv na Paleovember, ki smo ga lansirali skoraj istočasno
z izidom knjige Paleorecept Robba Wolfa. Knjiga je šla za med, ljudje so
začeli govoriti in razmišljati o svoji hrani. Nekaj so s svojimi objavami
dodali še mediji in poznam kar nekaj paleojedcev, ki so to ostali tudi po koncu
meseca; ki so navdušili svoje družinske člane, prijatelje. Seme je bilo
zasejano.
S FB Paleovember
projektom vabite paleo navdušence, da se udeležijo 30-dnevnega paleo izziva
Paleomarec. Ne gre za prvi Paleovember projekt, saj se je v lanskem letu Paleovembra
150 udeležencev šlo paleo izziva. Kakšen feedback ste dobili po zaključku Paleovembra? Kako so udeleženci poročali o svoji izkušnji? Koliko od njih je
"povratnikov", ki so se pridružili Paleomarcu?
Paleovember je
bil najprej posrečen hec, interna fora, kot že nekaj takih v preteklih letih.
Kot ponavadi sem hotel zmotivirati nekaj svojih prijateljev, da skupaj
zagrizemo v 30-dnevni izziv brez predelanih ogljikovih hidratov, mlečnin,
stročnic, sladkorja, industrijskih olj. Zmeraj je lažje, če imaš podporo
skupine. Na hitro sem takrat postavil stran na Facebooku, odprl dogodek,
povabil ducat ljudi in zadevo pustil. Ko sem naslednji dan odprl stran, mi je
skoraj čeljust odpadla; na dogodku se je pofočkalo več kot 30 ljudi. Dan zatem
jih je bilo že dvakrat toliko, na koncu nas je bilo vseh skoraj 150. Na
viralnost družabnega omrežja res nisem računal. :)
Tak odziv je
terjal določeno odgovornost, zato sem se potrudil, da sem vsem na strani
ponudil čimveč uporabnih informacij in napotkov ter odgovarjal na dileme in
vprašanja. Bil je res izjemen mesec, ko sem se ogromno naučil od drugih, hkrati
pa sem se moral neprestano izobraževati, da sem lahko kolikor toliko odgovoril
na vsa ta vprašanja. Ljudje so tudi med sabo izmenjavali informacije, recepte,
teh smo na strani zbrali več kot 160.
Verjamem, da so
tudi zaradi podpore skupine mnogi vztrajali do konca, ker so v trenutkih
šibkosti našli sotrpine, ki so jim pomagali. Na koncu smo dobili tudi več kot
30 odzivov in poročil; prav vsak, ki se je lotil izziva je pozitivno ocenil
rezultat. Najsi bo v manjši telesni teži na račun maščob, v boljši prebavi, pri
določitvi problematičnih živil, v boljšem počutju, izboljšani krvni sliki...
Ker se je o
Paleovembru toliko govorilo, so me mnogi spraševali, kdaj bomo spet ponovili
izziv. Pravzaprav niti nisem resno razmišljal o spomladanski ponovitvi, potem
pa sem po nekaj prekrških okoli praznikov videl, da rabim nekaj takega že
zaradi lastne discipline. Praktično brez promocije in reklame se nas je spet
zbralo krepko čez 100, večine niti ne poznam. Tudi povratnikov je veliko ali
bolje rečeno tistih, ki so paleo način prehrane vzeli za svojega in želijo
svoje izkušnje deliti z novinci. Tu se lahko navežem na prejšnje vprašanje: če
se že ne vidi v klasičnih medijih, blogih in knjigah, pa je na družabnih omrežjih
paleo zelo popularen in viralen.
Tri leta je že od
vašega prvega paleo eksperimenta, leta 2010. Kako ste v teh treh letih
inkorporirali paleo način prehrane v svoj vsakdanjik?
Z veseljem bi se
pohvalil, da tri leta dosledno sledim paleo prehranjevanju, pa bi se zlagal. J Vseeno, vse, kar sem prehransko počel v tem obdobju je bil svoje sorte
eksperiment, paleo pa je bil vseskozi rdeča nit.
Nad paleom sem
se navdušil v eni krajši tekaški pavzi leta 2010 in ga takoj vzel za svojega,
ker je znanstveno utemeljen, evolucijsko definiran in logičen. Ko sem sam
poskusil, mi je bilo jasno, da je to tisto, kar sem dotlej iskal. Pred leti sem
namreč s hrano že eksperimentiral; preizkušal sem postenje, vegetarijanstvo,
veganstvo, a nikoli se nisem počutil tako dobro kot na paleo.
Kako gresta
skupaj tek in paleo prehrana, saj je za tekače znano, da uživajo veliko
ogljikovih hidratov, paleo pa je prehrana z manj OH?
Drži, tudi mene
je najbolj skrbelo, kako bom shajal brez vseh teh predelanih OH-jev pri svojem
teku. Od začetka svojega tekanja pred 20 leti sem poslušal in bral le o OH-jih
pred, med in po teku, pravzaprav v vseh obrokih. Tudi klasična prehranska
piramida zapoveduje okrog 60% OH-jev v dnevni prehrani, vsi športni
nutricionisti ji brez izjeme dajejo prav. Moji strahovi so se potrdili, ko sem
spet začel malo več teči, po kakih treh tednih novega paleo cikla v letu 2010.
Bil sem popolnoma brez energije, izmučen, počasen. Regeneracija je bila
počasna, za tek sploh nisem imel več prave volje. Kljub vsemu sem vztrajal in
kaka dva tedna kasneje doživel popoln preobrat – kar naenkrat se je energija
vrnila, spet sem lahko tekel brez težav, bolečin po teku ni bilo več. Ko sem to
na svoji koži izkusil še dvakrat kasneje, mi je bilo jasno, da se tudi na paleo
da normalno teči – le telo se mora odvaditi predelanih OH-jev in sladkorjev v
prehrani in začeti izkoriščati maščobno presnovo. Tekači, ki trenirajo zelo
veliko, tekmovalci in atleti so bržkone malo drugačna zgodba, a rekreativci,
med katere se tudi sam prištevam, po mojem mnenju brez težav lahko normalno
funkcionirajo in tečejo s paleo prehranskim režimom.
Ste oče treh
otrok. Ali tudi vaši otroci jejo paleo? Kako združujete paleo prehrano z
družinskim življenjem?
Žena je zelo
hitro sledila zgledu in sedaj že lep čas kuhava in jeva na paleo način. Kar se
otrok tiče, pa se zaenkrat še ne kvalificiramo kot sodobna paleo družina. :)
Dvojčka sta še
majhna, leto in pol imata in pojesta vse kar dobita, z OH-ji vred, hčerki pa
pri dobrih treh letih tudi še ne želim zameriti palea s tem, da bi jo silil
vanj. Otroke poskušamo vzgajati z zgledom in verjamem, da bo to obrodilo
sadove. Vseeno pa težimo k tem, da je na domačih policah in na krožnikih kar se
le da domače hrane, pridelane in vzgojene na naraven način, brez pesticidov in
aditivov. Za kvalitetno hrano odštejemo nekaj več denarja, a se vsekakor
splača.
Sama imam največ
težav s paleo prehrano takrat, ko se časovno zakalkuliram, npr. da moram v
službi ostati dlje ali pa imam kakšen nenačrtovan nujni opravek in ne morem
domov na kosilo, sem pa že neznosno lačna. Kaj priporočate v takih primerih,
kaj naj imamo paleo jedci vedno s sabo oz. če imamo čas, da skočimo v trgovino,
kaj naj izberemo? S prehodom na paleo način prehranjevanja odpadejo priročni prigrizki,
ki jih je mogoče najti na vsakem koraku (burek, pica, kebab, ipd.). Kateri so
tisti paleo prigrizki, ki jih priporočate?
Sam se poskušam
pred skušnjavami zavarovati tako, da imam v avtu ali v računalniški torbi vrečko
oreškov, morda lešnikov ali mešanico različnih. V kritičnih trenutkih pomaga in
reši lakoto. Tudi kakšno jabolko ni odveč, surovo korenje je idealno za zobat.
Poznam paleo jedce, ki s sabo v plastičnih posodah prenašajo kuhana jajca, solate
s piščancem in podobno. Izkušen paleojedec je čez čas pripravljen na
nepredvidene dogodke. :)
Po drugi strani
pa moram omeniti, da občasna lakota ali celo postenje (kakih 6, 12, tudi 24 ur)
ni nič slabega, celo dobrodošlo je za naš organizem in metabolizem. Redni trije
ali celo pet obrokov na dan so sodobna pogruntavščina. Naš prednik, paleo človek, ni imel ves čas
hrane pri roki, saj jo je moral uloviti ali nabrati. Lovil in nabiral je, ko je
bil že lačen, če je bil lov neuspešen, je bil lačen še precej dlje. Naš
metabolizem je evolucijsko temu prav dobro prilagojen: v obdobjih, ko ni novih
hranil, telo uspešno kuri zaloge maščob. In maščob imamo dovolj za tedne ali
celo mesece stradanja.
Paleojedcem,
posebej tistim malo bolj izkušenim, priporočam občasna postenja, izpuščanje
obrokov in podobno. Telo in naša hormonska slika bosta s postom še nekoliko
izboljšana.
Kot vir večkrat
navajate Marka Sissona in njegovo spletno
stran. Katere spletne vire bi priporočali paleo jedcem, poleg
svojega bloga? Kje najdete nove recepte?
Sisson je bil
prvi avtor s tega področja, na katerega sem naletel in je poleg Robba Wolfa
prav gotovo moja prva referenca. Drugače pa je svetovna paleo (in low carb)
scena res izjemno široka. Zadnje čase študiram dela Garyja Taubesa, Arta
DeVanyja in Stephena Phinneya, spremljam pa tudi cel kup blogov in spletišč.
Posebej receptov je na spletu ogromno in mislim, da mi še dolgo ne bo zmanjkalo
idej. :)
Izbor blogov in
spletišč sem pred kratkim naredil tule: klik.
Pri paleo
konceptu je poudarjen tudi pomen spanca. Sama težko ulovim priporočljivih 8-10
ur spanca na noč. Kako uspeva vam?
Glede na to, da
imam tri majhne otroke, lahko mirne duše rečem, da jih tudi jaz zelo težko
ulovim. :) Vsake toliko mi že uspe, mislim, da bo vedno bolje.
Nasploh pa
menim, da smo dandanes čisto preveč obdani z elektronskimi »motilci«, ki nam
krajšajo spanec in kvarijo počitek. S tem mislim na računalnike, televizorje,
pametne telefone. Tudi sam se občasno zalotim, da še pozno v noč tolčem po
tipkovnici – trudim se, da bi bilo takih večerov čimmanj, saj aktivnost ponoči
negativno vpliva na kvaliteten počitek. Zadnje čase doma prakticiramo večere
brez televizije. Se mi zdi, da smo vsi bolj pomirjeni, otroke lažje spraviva
spat in tudi sama lažje zaspiva brez živčnosti, polne glave problemov ali
vizualnih stimulansov.
Morda velja
omeniti še tole: naše telo je evolucijsko prilagojeno na spanje po cirkadianem
ciklu. Naša biološka ura je povezana z dnevom in nočjo: zvečer telo sprošča več
melatonina in postanemo zaspani, zjutraj nas s svetlobo biološka ura zbudi. Če
bi v naše večere vnašali manj umetne svetlobe, bi se prej umirili, lažje
zaspali in se bolj spočili. Sicer je 8 ur idealnih; glede na letne čase bi
morali pozimi spati še nekoliko več, poleti pa manj. Vsak paleojedec bi moral
vzeti na znanje, da je sestavni del paleo življenja, izgubljanja odvečne teže
in zdravja, poleg redne vadbe, prehrane, svežega zraka in sonca tudi dovolj
spanja in počitka. Naš paleoprednik ni delal več kot 20 ur tedensko, ostalo je
porabil za počitek, spanje in družabno življenje.
Poleg paleo
prehrane poudarjate tudi minimalistični način življenja. Kako ste spremenili
svoje življenje, da ga sedaj živite bolj preprosto?
Predvsem se mi
zdi, da si dandanes življenje na vseh področjih preveč kompliciramo. Včasih se
pogovarjam s starši ali starejšimi ljudmi, ki vedo povedati, kako preprosteje
se je živelo še nekaj desetletij nazaj. Menim, da ima vsak čas svoje
zakonitosti in da je treba v korak s časom, a vseeno lahko marsikaj v življenju
poenostavimo, saj ne daje nobene dodane vrednosti h kvaliteti življenja.
Sam sem začel
poenostavljati, ko sem začel teči bos in sem prav na ta način postal boljši
tekač v smislu dojemanja gibanja in rekreacije kot pripomočka za polnovredno
življenje. Doma poenostavljamo pri pripravi hrane, pri nakupih v trgovinah, pri
oblačilih, pri vsakodnevnih ritualih z otroci, pri potovanjih (komaj čakam, da
gremo prvič kampirat :)), pri izbiri opreme stanovanja, recimo. Gre za
konstanten proces in vedno nove izzive. Všeč mi je misel Rogerja Deakina, ki je
nekoč dejal: Popolnost ni dosežena takrat, ko nimaš več kaj dodati, ampak ko
nimaš več kaj odvzeti.
Objavi Komentar
Objavite komentar