Image Slider

PRAZNIČNI DIY: VOŠČILNICE

ponedeljek, 26. december 2016
Vsako leto se nam zgodi, da voščilnice izdelujemo in pošiljamo zadnji trenutek, saj dnevi v decembru, zaradi vseh prijetnih obveznosti, čisto prehitro minevajo. Letos smo ideje začeli iskati že v oktobru:) in se odločili, da bomo pošiljali dve vrsti voščilnic: bolj kreativnim dušam voščilnico v obliki pobarvanke, ki smo ji priložili barvico (glede na to, da so trenutno pobarvanke za odrasle zelo in), ostalim pa bolj tradicionalno voščilnico, na katero smo s pomočjo akrilnih barv in s ploščatim čopičem naslikali smrekico (ki smo jo uporabili za motiv že lani in predlani). Morda je letos za pošiljanje voščilnic že pozno, bo prišla ideja prav pa drugo leto:).


Za izdelavo voščilnic s smrekico potrebujemo ploščati čopič velikosti 8 (mi smo kupili tiste, ki so bili med cenejšimi), akrilne barve ali tempera barvice (z Lumpi temperami se je prav lepo slikalo:)) v zeleni in beli barvi (lahko tudi v drugih barvah, mi smo delali tudi modre smrekice), fotokarton (lahko bel, mi smo uporabili svetlo sive, saj so smrekice na sivi barvi prišle bolj do izraza), barvni biserni papir (v zeleni in modri barvi), navaden papir (kamor napišemo voščilo), škarje in obojestranski selotejp.
Biserni papir potrebujemo v velikosti A5, fotokarton in navaden papir pa v velikosti 8,6 cm x 12,9 cm.


Za risanje smrekic sem si pomagala s tutorialom na strani Your decorative painting resource, Evergreen tree using a flat brush. Pri slikanju smrekice je pomembno, da barva ni preveč gosta (če uporabljamo akrilne barve, jih je dobro razredčiti z vodo) in da pomočimo le eno stran čopiča (npr. le levo stran) v barvo, sicer bo barve preveč in ne bomo mogli doseči željenega učinka. Na začetku je potrebno malo vaje, da dobimo občutek za čopič, potem pa so smrekice hitro naslikane.
Postopek risanja smrekice je sledeč: Levo konico čopiča pomočimo v zeleno barvo in naredimo črto na sredi lista (fotokartona), ki bo predstavljala deblo smrekice. Nato postavimo konico čopiča na vrh črte, da ustvarimo vrh smreke. Nato čopič od zgoraj proti spodnjemu delu črte vlečemo horizontalno tako, da so potegi s čopičem vsakič daljši. Če nam barve zmanjka, čopič pomočimo v barvo in nadaljujemo s slikanjem. Pustimo, da se zelena barva posuši in ko je posušena, nanesemo sem in tja še belo barvo, ki predstavlja sneg. Pomagamo si s slikami v tutorialu.
Ko je smrekica narisana in barva posušena, pod smrekico napišemo Srečno 2017 (ali kakšno bolj izvirno besedilo:)), nato pa fotokarton s smrekico z obojestranskim lepilnim trakom prilepimo na biserni papir velikosti A5, ki smo ga prej prepognili. Na navaden list napišemo voščilo, ki ga z obojestranskim selotejpom prilepimo v voščilnico. Ideje, kaj napisati v voščilnico najdete v naši stari objavi: KLIK!


Za izdelavo voščilnic "pobarvank" na spletu najdemo brezplače božične motive (mi smo uporabili motiv adventnega venčka in motiv božičnih okraskov). Za izdelavo voščilnic potrebujemo biserni papir poljubne barve, navaden papir in bel tonpapir, 130 g (za tisk motivov), barvice (s katerimi bomo pobarvali del voščilnice) ter barvico poljubne barve, ki jo priložimo k voščilnici (sama sem kupila barvice v zeleni barvi, ki sem ji prežagala, da sem iz ene dobila dve:)). Biserni papir potrebujemo v velikosti A5, tonpapir in navaden papir (kamor napišemo voščilo) pa v velikosti 8,6 cm x 12,9 cm.


Na tonpapir natisnemo poljuben motiv (ki naj bo malo manjši kot velikost papirja), tonpapir izrežemo v  zgoraj priporočeni velikosti in ga prilepimo na izrezan biserni papir, ki smo ga prej prepognili. Nato se odločimo, kateri del pobarvanke bo pobarval prejemnik - lahko pustimo celoten motiv nepobarvan, lahko pa dele pobarvamo sami in prejemnik pobarva le del pobarvanke s priloženo barvico. Napišemo še voščilo na navaden papir in ga prilepimo v pobarvanko. Če se lotimo barvanja pobarvanke, nam to lahko vzame kar nekaj dela, je pa zabavno in pomirjajoče.
Predlogo z dvema različnima motivoma in napisom najdete tu: KLIK!

Ustvarjalno izdelovanje voščilnic vam želim,


The Desert I flew Over

ponedeljek, 19. december 2016
"I'll crawl through your rivers of lust, as the vulture waits in a pond of blood..."

Poleg bloganja oziroma pisanja o glasbi na blogu še raje pišem in ustvarjam glasbo. Letošnja jesen je bila zelo glasbeno obarvana, saj smo kar nekaj časa preživeli za svojimi inštrumenti in pisali pesmi, imeli premore na skejtih, nato pa ponovno sedeli za inštrumente ter na koncu eno izmed pesmi tudi posneli.

Na spodnji povezavi lahko slišite pesem, ki je nastala v sklopu projekta Project Island, katerega ustanovitelja sva skupaj z Nejcem Oršaničem. Želimo vam prijetno poslušanje.



Nejc Oršanič - besedilo, kitara, bobni
Miha Dežman - kitara
Peter Colarič - bas kitara, vokali

Studio: Multi-records

Ustvarimo HYGGE

ponedeljek, 12. december 2016

V jesenskih in zimskih mesecih, ko se narava umiri in z njo mi, ko uživamo v praznikih, se družimo, in sproščamo, ustvarjamo udobje, toplino in varnost. Danska beseda hygge predstavlja vse našteto in pravijo, da so tudi zaradi hygge, po mednarodnih raziskavah, Danci uvrščeni v sam vrh najbolj srečnih narodov. Navedeno sem prebrala v knjigi The Little Book of Hygge: The Danish Way to Live Well. In kaj zanimivega sem še prebrala v tej knjigi?

Za hygge ni potrebno nikamor odpotovati in ni pomembno, kakšno je vreme, saj je lahko deževno in megleno. Bistveno za hygge je, da iz tistega, česar imamo na pretek, naredimo največ - to je iz vsakdanjika. Hygge je čas, ko ne počnemo nič. In kaj potrebujemo za hygge? Verjetno imamo že vse doma, npr.:

Svetloba: v zimskem času se hitro stemni, zato poskrbimo za vire tople svetlobe, ki ustvarja prijetnejše vzdušje kot bela hladna svetloba, zakurimo v kaminu če ga imamo, prižgimo sveče in raje več namiznih lučk kot eno glavno luč.


Priboljški: čokolada, torta, posebno hygge je, če jo spečemo sami.


Topli napitki: kava, čaj, kuhano vino, vroča čokolada.


Skupno kuhanje za skupen obrok (npr. z otroki ali s prijatelji), lahko tudi vkuhavamo za ozimnico in si jo nato razdelimo.


Kadar imamo več časa, lahko kuhamo jedi, ki bodo več ur brbotale na štedilniku.


Knjige, berimo knjige in izključimo telefon.
Ohranimo staro pohištvo, ki ima zgodovino.
V domu in pri oblekah uporabljajmo naravne materiali kot so volna, bombaž, krzno, usnje in les, ki so bolj udobni kot steklo in kovina.


Ovijmo se v tople in udobne odeje in se naslonimo na mehke blazine.
Oblecimo topla oblačila: volnene nogavice in pletene puloverje.


Druženje v manjših skupinicah, v katerih nihče ne prevlada in se nihče ne počuti izključenega, kjer ni prostora za hvalisanje in izstopanje posameznikov, kjer se ustvarja intimnost; gostje lahko pomagajo pri kuhanju, po okusnem obroku pa se lahko igramo različne namizne igre kot npr. monopoli.


Pozimi sankanje na bližnjem hribu, v toplejših mesecih zakurimo ogenj, v katerem spečemo krompir ali koruzo.
Poleti kino na prostem ali piknik s hrano z žara.


In kakšen je hygge dom? Najprej pomislim na kočo, v kateri je živela Kate Winslet v filmu The Holiday. Vendar ni potrebno prenavljati doma, dovolj je da ustvarimo udoben hygge kotiček, npr. kavč obložimo z blazinami in odejami. V tem kotičku lahko beremo in pijemo topel čaj, pišemo dnevnik in se sproščamo.


Kako lahko ustvarimo hygge božič? Na adventnem koledarju vsak dan odpremo eno okence in se pripravljamo na božič. Dom okrasimo z božičnimi okraski. Pripravimo okusno in bogato božično večerjo ali kosilo. In kar je najpomembnejše, preživimo ga z našimi najbližjimi.



ZAPRAŠENO: DECEMBER

ponedeljek, 5. december 2016
Veseli december je tu in z njim izdelovanje voščilnic, obdarovanje najbližjih, priprava prazničnih jedi in kar je še takih prijetnih opravil. Ker se je na blogu v zadnjih letih nabralo kar nekaj veselo-decembrskih objav s predlogi za darilca, voščilnice in praznično omizje, jih v današnji objavi recikliramo. Poklikajte!


1. VOŠČILNICE 

   
    Ogledate si lahko tudi predloge za voščila: KLIK!


2. ADVENTNI VENČEK ZA VOŠČILNICE



3. UGODNA DIY DARILCA



4. PRAZNIČNO PECIVO



5. BOŽIČNA PALEO VEČERJA




6. NOVOLETNI PALEO JEDILNIK



 

LOMO'INSTANT AUTOMAT CAMERA

ponedeljek, 28. november 2016

Od prve objave lomo fotografij na blogu pa vse do danes me lomografija in njena mislenost še vedno navdušujeta in fotografiranje z lomo fotoaparatom je postal del mojega življenja. Začel sem tako, da sem doma v predalu našel star fotoaparat, kupil film, ga uporabil in ne da bi se zavedal, sem v štirih letih posnel kar zajeten kup fotografij. Prvi posnetki so nastali s Smeno 8M, ki še vedno deluje in za svojo starost dela odlične fotografije. Nekaj časa sem uporabljal tudi lomo fotoapart Beirette VSN, dokler ni v mojih rokah pristala Werra, ki me je spremljala dobra tri leta praktično povsod. Moj ruzak je bil njen dom in skupaj sva slikala vse, kar je bilo zanimivega. Na žalost pa se je pred nekaj meseci Werra pokvarila. V preteklih mesecih sem posnel dva zares odlična filma, ki pa sta bila žal prazna oziroma na filmu ni bilo nobene slike. Verjetno se je pokvarila zaklopka. Werra trenutno počiva in iščemo nekoga, ki bi jo znal popraviti (če poznate kakšnega popravljalca, prosim za info v komentar - zelo vam bom hvaležen). Ko jo popravim, obljubim, da se vrne z novimi lomo fotografijami. 

Kmalu po tem, ko sem se začel sam ukvarjati z lomo fotografijo, je tovrstno fotografiranje po letih zatona doživelo ponoven razcvet in ne le, da je svet obudil stare fotografije, celo nadgradil jih je. Verjetno je velik del "krivde" mogoče pripisati skupnosti lomografije, ki izdeluje vse v povezavi z analogno fotografijo (raznovrstne lomo fotoaparate, leče, torbe, filme...). Na spletni strani Lomography tudi sam objavljam fotografije in vabim vas, da si jih ogledate.

Pred kratkim so imeli lomografi na Kickstarterju nov projekt - Lomo Instant Automat in po vseh teh letih ljubiteljskega ukvarjanja z lomografijo se mi je zdel pravi čas, da si privščim nov lomo fotoaparat. Pravzaprav gre za polaroidni fotoaparat in je trenutno med bolj optimiziranimi polaroidnimi fotoaparati.

Skupnost lomografije me je zares presenetila s skrbnimi obvestili o fotoaparatu, preglednimi informacijami in nenazadnje z lepo zapakiranim paketom, ki me je pričakal doma. Kljub temu, da sem naročil fotoparat s tremi lečami, je bilo v škatli še vrsto drugih stvari. Tako sem poleg fotoparata in treh leč (close-up, fish-eye in wide-angle leče) prejel še daljinec za fotografiranje, ki je hkrati tudi pokrovček fotoaprata, pas za fotoaprat, splitzer, s katerim lahko več fotografij združiš v eni fotografiji, dva filtra (oranžnega in zelenega) ter še nekaj drobnarij, kot so primeri fotografij, magnetki, s katerimi lahko pritrdiš fotografije (recimo na hladilnik, stojalca za fotografije...).

Kako je izgledalo, ko sem odprl paket, si lahko ogledate v spodnjem videu.

Polaroidni fotoaparat sem si želel res dolgo in zdaj ko ga imam, lahko na blogu pričakujete še vrsto lomo fotografij. 




PRIPOROČAMO: FILMI, SERIJE, GLASBA, KNJIGA & YOUTUBE

ponedeljek, 21. november 2016

Vsake toliko časa preberemo kakšno dobro knjigo, si ogledamo kakšen dober film, ki nas je navdušil ali pa serijo, o kateri razmišljamo tudi potem, ko se že zaključi ali pa si mesece predvajamo glasbo, ki se je kar ne moremo naposlušati. Potem pa pride nova knjiga, film ali serija, mi pa pozabimo na vse te male malenkosti, ki so nas navduševale in jih nadomestimo z novimi. In ker je blog super medij za shranjevanje misli in idej, smo se odločili, da bomo občasno objavili, kaj nas je v zadnjem času fasciniralo, kaj smo si pošiljali v mejlih in kar je v nas vzbudilo radovednost. Morda bo to le naša osebna zbirka interesantnosti, morda pa bodo predlogi zanimivi še za koga. Lahko si pogledate tudi prejšnje predloge, ki smo jih izpostavili na blogu.

Filmi

Captain Fantastic
"We're defined by our actions, not our words."
Kielyr, Captain Fantastic

Če je kdo ob naslovu pomislil, da gre za še za en film produkcije Marvel, se je zmotil. Captain Fantastic je film, ki govori o očetu in njegovih šestih otrocih. Ti živijo stran od civilizacije, stran od sodobne tehnologije, pravzaprav živijo v gozdu, kjer so si ustvarili raj na zemlji. Njihov dan je strukturiran z velikim fokusom na preživetju v naravi in psiho - fizični pripravljenosti, otroci se učijo preko knjig največjih filozofov sveta, učijo se igranja na inštrumente in se izpopolnjujejo na vseh področjih. Njihova pravljica se konča s prisilno vrnitvijo v civilizacijo, ki jim prinese vrsto ovir, težav, vprašanj in neskladij z njihovim načinom življenja. Film se dotakne tem kot so religija, vzgoja, prehrana, fizično neravnovesje ljudi itd. Sprašuje sodobni svet, ali je res tako sodoben ali je vse skupaj velik nesmisel, ki smo si ga ustvarili po nepotrebnem in nas dela umsko in fizično bolehne. Po drugi strani pa prikazuje tudi šibkosti idealiziranega sveta, katerega si je ustvarila družina in na koncu sklene kompromis med obema svetovoma.



Mongol: The rise to power of Genghis Khan 

"Our laws will be simple: Don't kill women or children, don't forget your debts, fight enemies to the end and never betray your khan."
Temudjin, Mongol

Film, posnet v koprodukciji med Rusijo, Kazahstanom in Nemčijo, prikazuje mlada leta znanega vojskovodje Genghis Khana, od njegovega težavnega otroštva do združitve vseh Mongolcev v skupno vojsko. Čeprav je film v veliki meri fikcija (saj o tistem času ni veliko znanega), nam film pričara duh tistega časa in oriše Genghis Khana kot človeka, ki ga ni bilo strah zavreči nepravičnih tradicij v dobro svojih ljudi. Film, ki čaka na svoj drugi del trilogije, bo pritegnil predvsem tiste, ki uživate v zgodovinskih dramah.



The Nice Guys
"You're the world's worst detectives."
Holly March, The Nice Guys

Komična kriminalka z močno zvezdniško zasedbo sledi zgodbi dveh zasebnih detektivov, ki preiskujeta izginotje mladega dekleta, raziskovanje pa ju privede v središče zarote velikih razsežnosti. Čeprav se v komediji pojavijo že neštetokrat uporabljeni prijemi in zapleti, pa vseeno izpadejo sveže in izvirno.



Serije

Westworld

"They cannot see the things that will hurt them. I spare them that. Their lives are blissful. They are free from the burdens of self doubt."
Ford, Westworld 
 
Nova HBO serija se dogaja v prostranem zabaviščnem parku, kjer lahko gostje doživijo pravo življenje divjega zahoda. Glavna atrakcija parka so njegovi robotski prebivalci, ki jih je praktično nemogoče razločiti od pravih ljudi, in njihove skrbno oblikovane življenjske zgodbe. Serija se poigrava z idejami, kaj pomeni biti (dober) človek, kakšne nevarnosti predstavlja umetna inteligenca in kako se človek obnaša v svetu brez posledic.  Kljub nenajboljšemu prvemu vtisu začetnih epizod, ki si vzamejo veliko časa za oris karakterjev in zgodbe, nas je serija po nekaj epizodah izredno pritegnila in jo toplo priporočamo v ogled.



Sense 8

“What is human? An ability to reason? To imagine? To love or grieve? If so, we are more human than any human ever will be.”  
Jonas, Sense8

Serija z veliko akcije, ki je izšla lansko leto, nadaljuje pa se letos decembra, je serija, ki s svojo izvirno, kreativno idejo pritegne gledalca iz epizode v epizodo. Serija opisuje življenje osmih ljudi iz različnih koncev sveta, ki se nekega dne iz njim neznanega razloga telepatsko povežejo v eno osebo. Tako lahko čutijo jezo, bolečino, veselje, užitek, nevarnost in stiske drug drugega in med seboj dostopajo do znanja, jezika, pravzaprav do vsega kar določena oseba zna in ve. Preizkušeni so v vsakodnevnih problemih in situacijah ter z osebo, ki pozna njihovo skrivnost ter jih skuša ujeti.



Roadies 

"I think the general public has no idea what roadies do. Bless ‘em all. I just play the songs.”
Tom Petty 

Kdor je ljubitelj glasbe, mu bo serija Roadies znanega režiserja Camerona Crowa zagotovo všeč. V uvodni špici serije lahko preberemo citat Toma Pettyja, ki je zapisal: »Mislim, da publika ne ve, kaj roadiji naredijo za nas. Oni so tisti, ki koncert naredijo mogoč«. Serija torej pripoveduje o tistih ljudeh, ki jih ne vidimo na koncertu, vidimo pa njihovo delo; oder, luči, zvočnike, pravzaprav vse, kar se dogaja v zaodrju. Serija prikaže roadije kot veliko družino, ki si med seboj pomagajo, se imajo radi, imajo pa tudi svoje težave in probleme. Serija v nas vzbudi željo, da bi tudi mi imeli tako družino oziroma tako službo. Iz dela v del potujemo na različne lokacije turneje, poslušamo pesmi dneva, z njimi razrešujejmo probleme in težave, ki preprečujejo, da bi koncert uspel in vstopamo v njihove intimne kroge, kjer ob akustični spremljavi z ljudmi, ki jih imamo radi, prepevamo pesmi. To so Roadies.



This is us

"If I get an A, then I'll get ice cream and Kate and Kevin won't, and then they'll hate me."
Randall, This is Us

Simpatična družinska serija, ki je trenutno pri sedmemu delu prve sezone,  se osredotoča predvsem na odnose med ljudmi ter odnose znotraj družine, njihove probleme in osebne težave. Prikazuje vso ljubezen, kompleksnost in tegobe med družinskimi člani, s katerimi se lahko vsi na trenutke poistovetimo. Preprosta serija, ki te lahko nasmeje, na momente razžalosti, večina časa pa te navdušuje s svojo lepoto in pristnostjo.



Dokumentarni filmi

Before The Flood

"All that I have seen and learned on my journey, has absolutely terrified me."
Leonardo DiCaprio

Tokrat se Leonardo DiCaprio pokaže v drugačni vlogi - ne v vlogi igralca, kot smo ga vajeni, temveč v vlogi raziskovalca problema globalnega segrevanja. DiCaprio se odpravi na različne konce sveta, kjer si iz prve roke ogleda, kako onesnaževanje vpliva na naš planet. DiCaprio stopi do znanstvenikov, raziskovalcev, ki že vrsto let opozarjajo na globalno segrevanje, narava pa mu z vrsto naravnih katastrof to zelo očitno pokaže tudi sama. Dokumentarni film resno opozaraja in poziva cel svet na skupni problem, ki je še rešljiv, vendar moramo stopiti skupaj, se o problemih pogovoriti in jih pričeti razreševati takoj, sicer bo prepozno. Ob tej priliki bi delili še povezavo na organizacijo Conservation International, katerih posnetke spremljamo že vrsto let in opozarjajo na podoben problem: https://www.youtube.com/watch?v=WmVLcj-XKnM



Zero Days

"This has the width of August 45, somebody just used a new weapon and this weapon will not be put back into the box."

Dokumentarni film govori o skrivnostnem in prefinjenem računalniškem virusu Stuxnet, ki je leta 2010 ušel izpod nadzora in se razširil po vsem svetu ter povzročil velik preplah. Dokumentarec prikazuje nov način vojskovanja, t.i. kibernetsko vojskovanje in izpostavi problematiko pomanjanja zakonov na tem področju.

 
Knjiga

Patti Smith: Just kids (Pač mulca)

“We wanted, it seemed, what we already had, a lover and a friend to create with, side by side. To be loyal, yet be free.” 
Patti Smith

Patti Smith se v tej avtobiografski knjigi spomni njenih začetkov ustvarjanja in življenja v New Yorku, ki so bili tesno povezani z Robertom Mapplethorpom, Pattijinim fantom, cimrom in predvsem prijateljem, kateremu je knjiga posvečena. Jure Potokar, ki je knjigo odlično prevedel v slovenski jezik, je zapisal: "Zgodba je napisana neposredno in brez olepševanja. Je pripoved o svetu, ki je oddaljen samo dobrih štirideset let, pa vendar se zdi svetlobna leta daleč, pripoved o danes mitičnih in za marsikoga čarobnih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s celo galerijo slovitih osebnosti (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison, Andy Warhol ...), ki so zaznamovale zgodovino glasbe pa tudi popularne kulture nasploh. Pač mulca je ganljiva ljubezenska zgodba, ki se začne z naključjem (ali pa naj to imenujemo usoda), ki je povezalo Patti in Roberta, da sta postala cimra, prijatelja in ljubimca, predvsem pa navdih drug drugemu, in se konča kot elegija, kot poklon mrtvemu prijatelju."

Glasba

Kings of Leon

"I'm just tryin' to do what's right
Oh, a man ain't a man unless he's fought the fight
"

Kings of Leon so po treh letih znova izdali album z naslovom Walls. Izdan je bil ob pravem trenutku, saj se pesmi iz albuma priležejo v teh krajših in hladnejših dneh in se lepo zlijejo z barvami jeseni. Pevec Caleb o albumu pravi, da je eden najbolj osebnih albumov, saj je v njem izrazil marsikaj, kar bi načeloma obdržal zase. Skupni imenovalec besedil je družina in medsebojni odnosi. Tako na primer pesem Muchacho govori o prijatelju, ki je umrl, o življenskih nasvetih, ki mu jih je prijatelj predal. Album je zelo umirjen in dobro nadaljevanje albuma Mechanical Bull.

 
Avtomobili

"...in vedno gledam okno, kaktusov več ni
          spomini so prelahki za ta veter, sidro ne drži..."

Ekipa RetroSpektive ima rada kvalitetno slovensko glasbo, kamor nedvomno spada novogoriška skupina Avtomobili. Avtomobili so pred kratkim izdali deseti studijski album z naslovom Daleč. Fantom je potrebno zares čestitati, saj že 34 let delujejo in vztrajajo v slovenskem prostoru. Tudi na novem albumu ohranjajo njihov prepoznaven zvok, ki ga imamo tako zelo radi, to njihovo konstanto, ki jo ohranjajo iz album v album. Pesmi, ki so oplemenitene s poetičnimi besedili, so radijske, a niso narejene na prvo žogo, značilno njihove, a ne izpete. In v tem je čar Avtomobilov - vedno domačni, vedno sveži.



YouTube

The Michalaks 

"The more love you have for your world the easier it is to reflect in whatever you create."
Stef Michalak

Družina Hannah, Stefa in malega Graysona (The Michelaks) svoje vsakodnevno življenje ob nedeljah deli z nami na Youtube. Videi niso zgolj dokumentiranje delčkov njihovega življenja, ampak so kombinacija spretnosti s kamero, skrbno izbrane glasbe in odlične montaže. Opazen je napredek, saj so si postavili visoke standarde, ki jih vedno znova presegajo. Vlogi pa niso zgolj v vizualni užitek, ampak odražajo iskrenost in realnost, ki ju je v zadnjem času tako težko še najti v Youtube prostoru.


GEOMETRIJSKI LONČEK ZA PISALA

ponedeljek, 14. november 2016

Idejo za geometrijske lončke iz kartona sem našla na blogu Sarah M. Dorsey design. Lončki so se mi zdeli čudoviti, vendar pa se mi je zdela izvedba z lepilom in kitom za les preveč zakomplicirana, zato sem izdelavo nekoliko poenostavila. Še vedno je izdelava kar zamudna (izdelava lončka vam bo vzela kakšno uro), vendar pa je lepljenje posameznih koščkov v lonček precej enostavno. Namesto lepila za les namreč uporabimo ozek lepilni trak (jaz sem uporabila kar obojestranskega, ker sem ga imela doma), tako da ni potrebno čakati, da se lepilo posuši. Koraki izdelave so opisani spodaj, za bolj nazorna navodila pa smo pripravili tudi video.


Potrebujemo:
- karton, 600g/m2 (ali debelejši)
- svinčnik
- škarje
- geotrikotnik
- šestilo
- ozek lepilni trak (jaz sem uporabila obojestranskega)
- lak za nohte
- washi tape
- barvni sprej (jaz sem uporabila zlatega in srebrnega)



1. S pomočjo šestila in geotrikotnika na karton narišemo 8 enakostraničnih trikotnikov dolžine 7 cm in 5 kvadratov dolžine 7 cm ter jih izrežemo.
2. Lepilni trak odrežemo v dolžini 7 cm štirikrat in ga prilepimo na vse štiri stranice kvadrata tako, kot je prikazano v videu - pol širine lepilnega traka prilepimo na kvadrat, na drugo polovico pa prilepimo trikotnik. Nadaljujemo z lepljenjem kvadratov in trikotnikov, kot je prikazano v videu. Pri tem pazimo, da lepilni trak natančno nanesemo (da je res na polovici med dvema likoma). Natančnost je bistvenega pomena, če želimo res lep lonček (sicer so robovi preveč vidni, kot se je zgodilo meni, ko sem sestavljala srebrn lonček:)). Notranje robove polepimo z washi tape-om.
3. Če uporabljamo obojestranski lepilni trak, se nam bo na zunanji strani lonček lepil na površino. Da se temu izognemo, ga premažemo z lakom za nohte, lahko že med sestavljanjem lončka (če nas moti), ali pa na koncu, ko je lonček že sestavljen.
4. Če želimo, da lonček ni popolnoma gladek, nanesemo lak za nohte tudi na zunanje površine kartona. Uporabimo lahko kakšen star lak za nohte, ki je že nekoliko bolj gost, saj tako dobimo več reliefa.
5. Lonček prebarvamo s poljubno barvo - najenostavnejša je uporaba barvnega spreja. Pustimo, da se lonček suši kakšen dan, da se barva popolnoma posuši.


JAFFA TORTA (brez glutena)

ponedeljek, 7. november 2016

Jaffina torta, ki je brez glutena, je sestavljena iz biskvita za limonin kolač, želeja iz sveže iztisnjenega pomarančnega soka in čokoladne kreme iz čokolade ter smetane. Najlažje je, če kupimo že pripravljeno brezglutensko mešanico za limonin kolač, lahko pa biskvit seveda pripravimo brez nje. Čokoladno kremo lahko pripravimo prejšnji večer ali nekaj ur pred sestavljanjem torte, saj se mora ohladiti, da se smetano lahko stepe. Količine so za manjšo tortico (23 cm).

Potrebujemo:
pomaranče (iz katerih iztisnemo za 0,5 l soka)
130 g temne čokolade
400 ml sladke smetane (jaz sem uporabila smetano brez laktoze)
2 zvrhani žlici mlete želatine
sladkor (po okusu)
brezglutensko mešanico za limonin kolač (iz Lidla), od katere uporabimo polovico (210 g) ali:

100 g masla
2 jajci
2 žlici limoninega soka
limonino lupinico (1/2 bio limone)
100 g sladkorja
200 g brezglutenske moke Schar mix c (Mix Pâtisserie)
1 žličko pecilnega praška

* uporabimo brezglutensko certificirane sestavine

Najprej pripravimo čokoladno kremo. Smetano segrejemo skoraj do vretja, odstavimo s štedilnika in smetani primešamo čokolado, nalomljeno na koščke. Pustimo nekaj minut, da se čokolada stopi, nato pa dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Poskusimo, ali je krema dovolj sladka. Jaz sem dodala sladkor, saj sem uporabila 80 % čokolado. Kremo ohladimo, najbolje v hladilniku, saj se bo lepše stepla, če bo dobro ohlajena. 

Nato spečemo biskvit. Ker je precej tekoč, sem ga jaz spekla v tefalovi kozici in ne v obroču za torte, saj tako majhnega nimam. Če nimamo mešanice za limonin kolač, maso za biskvit pripravimo tako, da stopimo maslo, dodamo jajca in limonin sok ter limonino lupinico ter zmešamo z električnim mešalnikom (da postane kremasto). Nato dodamo še ostale sestavine in ponovno dobro premešamo. Prelijemo v obroč za torte ali neoprijemljivo posodo in pečemo v predhodno ogreti pečici na 180°C, 30 minut (z zobotrebcem preverimo ali je pečeno). Ko se biskvit ohladi, pripravimo pomarančno želatino.

Iz pomaranč iztisnemo sok, tako da dobimo 0,5 l soka. Pol dl odvzamemo in s sokom navlažimo biskvit. Pripravimo želatino. Če uporabljamo zmleto želatino, 2 zvrhani žlici prelijemo s pomarančnim sokom, tako da je popolnoma prekrita s sokom in premešamo. Pustimo 10 minut, da nabrekne. V kozici pogrejemo pomarančni sok in mu (po okusu) primešamo sladkor (jaz sem dala 3 žlice). Pogrejemo toliko, da se sladkor začne topiti, ne zavremo. Nato toplemu soku dodamo še pripravljeno želatino in premešamo. Preverimo, da se je želatina stopila in ni več grudic. Če se ni stopila, pustimo še nekaj minut in zamenjamo žlico, saj se želatina nanjo rada prime. Če se želatina vseeno ne stopi, sok še malo pogrejemo in mešamo. Odstavimo s štedilnika in pripravimo biskvit. Pomarančni sok je seveda zelo tekoč, zato potrebujemo raztegljiv obroč, ki ga tesno ovijemo okoli biskvita. Kljub temu bo nekaj soka steklo ob straneh. Jaz sem naredila tako, da sem 1/3 soka z želatino zlila na biskvit in malo ga je steklo ven. Pustila sem, da se je želatina strdila, saj se je tako naredila bariera, šele nato sem dodala preostali 2/3, od katere ni nič več teklo ven. V primeru, da raztegljivega obroča nimamo, kozico obložimo z raztegljivo folijo. Kozica naj bo kakšen cm manjšega premera kot biskvit. Kozico obložimo s folijo in na folijo zlijemo sok z želatino, damo na ravno površino (v hladilnik) in počakamo, da se strdi. S pomočjo krožnika, ki ga predhodno obložimo s prozorno folijo, želatinast disk prenesemo na biskvit. To naredimo tako, da na strjeno želatino položimo krožnik in kozico prevrnemo, tako da želatina ostane na krožniku, nato pa jo s krožnika prevrnemo na biskvit.

Pripravimo še čokoladno kremo, in sicer tako, da jo stepemo, kot stepemo navadno smetano. Poskusimo, ali je dovolj sladka, sicer dodamo sladkor in jo razporedimo po želatini ter poravnamo.

ZAPRAŠENO: NOVEMBER

ponedeljek, 31. oktober 2016
V zadnjih treh letih bloganja se je nabralo veliko objav in zdi se nam škoda, da bi objave preteklih let ostale zaprašene na virtualnih policah bloga. Zato smo se odločili, da vam bomo vsak mesec ponudili v branje objave iz preteklih let, takšne ki se najbolj priležejo aktualnemu mesecu in letnemu času. Ker je november mesec kostanja, buč, mladega vina in martinovanja, paleovembra in movembra, smo se odločili, da recikliramo objave s temi tematikami. Poklikajte!

















NUTELINI TRUFLI

ponedeljek, 24. oktober 2016

Nutelini trufli so narejeni iz stopljene čokolade, lešnikovega namaza in smetane ter masla. So za ljubitelje čokolade in za tiste, ki jedo lešnikov namaz kar z žlico. Če poznate take ljubitelje, jim jih lahko poklonite za darilo. Povaljani so v nasekljanih lešnikih ali mandljih, lahko tudi v mandljevem krokantu. Najboljše je, če lešnike oz. mandlje predhodno olupimo in prepražimo, saj so še boljšega okusa. Jaz sem jih povaljala v domačem mandljevem krokantu, ker je mandlje lažje olupiti kot lešnike. 

Potrebujemo (za približno 30 kroglic):

300 g čokolade (jaz sem uporabila mešanico čokolade s 60% kakavovim deležem in mlečno)
150 ml sladke smetane
30 g masla
200 g lešnikovega namaza

200 g mandljev ali lešnikov (lahko nadomestimo s kakavom v prahu)

Čokolado nalomimo, sladko smetano z maslom segrejemo do vretja in jo prilijemo k nalomljeni čokoladi. Pustimo nekaj minut, da se čokolada stopi, nato pa dobro premešamo in dodamo lešnikov namaz. Za še lažji postopek priprave lahko uporabimo mikrovalovno pečico, v kateri stopimo čokolado in jo zalijemo s smetano, dodamo maslo in še malo pogrejemo in premešamo, nato pa dodamo lešnikov namaz in dobro premešamo. Tekočo maso prelijemo v pekač ali drugo plitko posodo (jaz sem uporabila pekač 20 x 20 cm) in za vsaj dve uri postavimo v hladilnik, da se masa strdi. Za hitrejše ohlajanje lahko pekač postavimo v zamrzovalnik. Medtem ko se masa ohlaja, olupimo mandlje ali lešnike. Mandlje olupimo tako, da zavremo vodo in jih kuhamo eno minuto, poberemo s cedilom ali penovko in damo v hladno vodo, nato pa s prsti vsakega stisnemo. (Kako najlažje olupiti lešnike, še nisem ugotovila.) Olupljene mandlje ali lešnike razporedimo po pekaču in pečemo v pečici na 180 °C, dokler ne porjavijo. Ko začnejo rumeneti, kar je po približno 10 minutah, če smo jih dali v vročo pečico, jih moramo pozorno spremljati, saj se hitro zažgejo. Ko rahlo porjavijo, so dovolj pečeni. Ohlajene sesekljamo v multipraktiku, vendar ne preveč (naj ostane nekaj koščkov, kot je vidno na zgornji fotografiji). Pripravimo pekač in peki papir, na katerega bomo polagali kroglice. Čokoladno maso najlažje zajamemo z nožem za dekoriranje melon in vsak kupček položimo na peki papir. Če je masa pretrda, jo pustimo na sobni temperaturi, da se zmehča. Preden kroglice oblikujemo, pekač s kroglicami ohladimo v zamrzovalniku (približno 10 minut), nato jih povaljamo v sesekljanih praženih mandljih ali lešnikih (lahko tudi v kakavu v prahu). V dlani jih ni potrebno oblikovati, saj se hitro topijo, dovolj je, da jih povaljamo, saj se istočasno tudi oblikujejo. Najboljši so dobro ohlajeni, zato so idealni za jesenske in zimske dni, saj se v toplem prostoru hitreje zmehčajo.

Za video prikaz postopka priprave kliknite tu.

Nutelini trufli so dober uvod v Čokoljano, ki bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. 10. 2016.

DVOŽIVLJENJE

ponedeljek, 17. oktober 2016
Pred kratkim sem bil v Salonu uporabnih umetnosti na večeru poezije, kjer sta irski poet Cathal Poirteir in Slovenka Petra Kolmančič brala svoje poezije.

Še posebej mi je bila všeč naslednja:

Dvoživljenje

Nekakšne dvoživke smo; včasih zunaj, na kopnem,
včasih potopljeni v svoja notranja močvirja.
V blatu svojih močvirj smo varni,
v njem prav lepo uspevamo.

In občutljivi smo na dotike, noli me tangere;
na besede in poglede, noli me legere, noli me videre.

Naša kri je včasih vroča, včasih ledena, včasih vodena.
Za vekami imamo žmurke, še ene veke, da se lahko

zapremo vertikalno in horizontalno neprepustno.
Ljubimo se, ne da bi si gledali v oči, nekako

naskakujemo drug drugega od zadaj, da bi
zasegli, preoblikovali, sfantazirali svoje želje in vizije

ter pustili, šli naprej, ker tisti, ki ga takole naskakuješ,
začne slej ko prej zaudarjati po žalosti,

in to je nevzdržno, tega se ne da prenesti.
Nekakšne dvoživke smo; brezglavi sleporili antagonizem.

Petra Kolmančič

Zadnje čase se zdi, da smo vsi ljudje zaposleni s službo, študijem, problemi, računalniki, mobiteli… in si vsak izmed nas ustvari svoje močvirje, kjer je ugodno in varno. 
Pesem mi je dala misliti predvsem o tem, da si vzamem/o premalo časa zase in sem, inspiriran po njej, posnel video, ki opisuje dan, ko delaš tisto, kar te veseli in ga preživiš nekje, kjer je lepo, brez razmišljanja o problemih, s fokusom na sedanjost.




ATENE

ponedeljek, 10. oktober 2016

Sredi septembra sva bila s fantom v Atenah, kjer sva lenarila na plaži, se sprehajala po ulicah Aten, raziskovala jug Grčije, uživala v njihovi kulinariki in počasnem načinu življenja ter si tako podaljšala najino poletje. Ker sva v Grčiji prenočevala pri prijatelju, ki tam živi, se tokrat z organizacijo potovanja nisem rabila ukvarjati, saj nama je on pokazal tako najbolj turistične točke, kot tudi tiste, kjer se zadržujejo le domačini. Locirana sva bila na jugovzhodu Aten, v Vouli, ki je sicer od centra Aten oddaljena dobro uro vožnje s tramvajem, je pa zato bližje Egejskemu morju in peščenim plažam, Glyfadi z odličnimi restavracijami in bari ter znanemu Vouliagmeni jezeru. Za vse, ki želijo obisk Aten združiti s poležavanjem na plaži, je to odlična lokacija, saj se plaže nahajajo le nekaj minut hoje stran, v bližini je tramvaj, ki te popelje v center Aten, prav tako pa v tem delu skorajda ni turistov in lahko dobiš bolj pristno izkušnjo o življenju v Atenah. V tej objavi delim fotografije, ki najbolje povzamejo najin teden in nekaj zanimivih dejstev o Grčiji in Grkih.

1. Vouliagmeni jezero


2. Jug Grčije



3. Akropola



4. Plaža Vouliagmeni



Dejstva o Grčiji, ki so me najbolj presenetila:

Tolaetni papir: 
Toaletnega papirja se v Grčiji ne meče v straniščno školjko, ampak v koš, ki je namenjen temu, saj Grki nimajo standardnih cevi za odtok kot drugod po Evropi, ampak so njihove odtočne cevi zelo ozke in bi se s toaletnim papirjem hitro zamašile. Prvih nekaj dni se moraš vsakič znova opomniti, da ne smeš vreči papirja v WC, potem pa se na to navadiš in ko prideš domov, prvih nekaj dni iščeš ob straniščni školjki koš za toaletni papir:).     

Grki v prometu: 
Pravila v prometu so v Grčiji dosti bolj ohlapna kot pri nas - omejitve hitrosti, rdeča luč na semaforju, prehodi za pešce... so bolj priporočilo kot pravilo. Kljub temu pa na cestah ni prevelikega kaosa. Zanimivost so posebni semaforji na dvopasovnicah, ki so postavljeni sto metrov pred križiščem in ki voznikom signalizirajo ali bo na semaforju luč rdeča ali ne, ko bo voznik prišel do križišča. Tako voznik ve že pred prihodom v križišče ali mora upočasniti ali ne.

Avtobusi: 
Če se avtobus, na katerega želite stopiti, približuje avtobusni postaji, mu morate pomahati, sicer se ne bo ustavil in bo peljal mimo vas. 

Kajenje:
Grki so strastni kadilci in kljub temu, da je znotraj barov in restavracij kajanje prepovedano, Grki kadijo tudi tam.

Kava:
Grki obožujejo kavo, pijejo jo pogosto in v velikih količinah. Zelo priljubljene so ledene kave, predvsem frape iz instant kave (Nescafe), sladkorja, hladne vode, kock ledu in mleka. Priljubljeni različici ledene kave sta tudi espresso freddo, kjer je espresso kavi dodan sladkor in led in cappuccino freddo, ki je enak kot espresso freddo, le da mu je dodano še hladno spenjeno mleko.

Siesta:
Ritem življenja v Grčiji je precej drugačen kot pri nas. Grški delovnik se začne okoli osme ali devete ure zjutraj, v času sieste (med drugo in peto uro popoldne) se Grki odpravijo domov na popoldanski počitek, potem pa se vrnejo še za kakšni dve uri nazaj v službo. Večeri so namenjeni druženju ob dobri hrani pozno v noč. Večina Grkov se zvečer odpravi ven na večerjo in sicer okoli devete ali desete ure zečer, kar je za nas zelo pozno.

NE in JA:
V grščini ne pomeni ja. Okhi pomeni ne, kar zveni podobno kot okej, tako da lahko že pri osnovnih besedah pride do nesporazumov. Znajo pa Grki dobro angleško, tako da s komunikacijo ni težav.