Image Slider

KAJ PA ČE GLUTEN NI KRIV?

ponedeljek, 29. september 2014

V poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo uživanje maščob odsvetovano, saj naj bi bile maščobe krive za naraščajoč pojav debelosti in drugih bolezni. Nato se je začel boj proti sladkorju. Celo vlade so ugotovile, da lahko z davkom na sladke pijače in sladko ter mastno hrano polnijo državno blagajno, podobno kot s prodajo cigaret in alkohola. V zadnjem času se kot krivca za bolezni, slabo počutje in odvečne kilograme pogosto omenja gluten, tudi na našem blogu ste gotovo že zasledili recepte, ki so označeni kot brezglutenski. Glede na to, da se je v preteklosti že mnogokrat izkazalo, da je strah (npr. pred maščobami) neupravičen, se lahko podobno vprašamo tudi glede glutena (glej članka: Je brezglutenska hrana še ena modna muha? in Strokovnjaki potrdili: Gluten ne redi!).

Da gluten ni zgolj modna muha, gotovo velja za osebe s celiakijo, ki z glutenom nikakor ne smejo priti v stik. Avtorica knjige, Življenje brez glutena, Suzana Kranjec, je na predavanju, ki smo se ga udeležili, podala zelo zanimiv podatek;


Ob slabem počutju torej odsvetuje takojšen prehod na brezglutensko dieto, saj je najprej potrebna diagnostika, ker brezglutenska dieta lahko zabriše pravi vzrok bolezni in je nato diagnostika težja. Vseh 50 bolezni predavateljica ni navedla, taki primeri pa so: celiakija, alergija na gluten, intoleranca na gluten, multipla skleroza, bolezni ščitnice, kronično vnetne črevesne bolezni (kvčb), avtizem itd. Pri vseh navedenih pa brezglutenska dieta izboljša stanje. Predavateljica je izpostavila podatek, da je brezglutenska prehrana pri osebah, ki imajo težave z delovanjem ščitnice izrednega pomena. Več informacije v zvezi s ščitnico boste našli v knjigi z naslovom Uravnavajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati.


Če se slabo počutite oz. sumite na katero od bolezni, se je potrebno vsekakor obrniti na zdravnika in ga tudi usmeriti naj opravi preiskave. Možni pa so tudi že samoplačniški testi (npr. pri podjetju Adrialab, Holistic center). Obstajali so tudi I-Diagnostic testi, ki jih je bilo mogoče kupiti tudi v lekarnah, vendar pa niso več dosegljivi. Ob pogostih glavobolih, nespečnosti, poviševanju telesne teže, pogosti  utrujenosti, napihnjenosti, driskah, spremembah na koži, bolečinah v mišicah in sklepih, motnjah  koncentracije in spomina je vzrok pogosto možno najti v intoleranci na določena živila, ki pa jih je s testiranji možno odkriti.

Če se bo po opravljenih testih izkazalo, da nimate celiakije, alergije na gluten ipd. pa lahko izločitev glutena iz prehrane vseeno pomaga, saj obstaja tudi latentna celiakija pri kateri celiakija ni dokazana, vendar pa prehrana brez glutena pomaga pri izboljšanju zdravja (kot je to npr. pri kvčb). Lahko pa gre tudi za potencialno celiakijo, pri kateri obstoj značilnih protiteles kaže na preobčutljivost za gluten. Pa tudi sicer, na samo pri latentni in potencialni celiakiji - izločitev glutena iz prehrane ima lahko tudi druge pozitivne učinke, kar pa boste pri sebi lahko ugotovili le tako, da poizkusite. Vsekakor se zglasite pri osebnem zdravniku, vendar pa se lahko nato, četudi rezultati preiskav ne bodo pokazali ničesar posebnega, še vedno odločite, da gluten izločite iz prehrane, odločitev je seveda vaša.

Naslednja zanimiva informacije predavateljice, Suzane Kranjec je bila: 


Če se torej občasno pregrešimo in gluten vseeno uživamo, se gluten v telesu sešteva. Četudi ni nobene vidne zunanje reakcije, vseeno pride do notranje reakcije. Z glutenom sicer lahko eksperimentiramo, vendar pa, če prvič ne bo nobene vidne reakcije to še ne pomeni, da se reakcija ne bo pojavila čez čas, ko bo v telesu prišlo do dovolj visokega seštevka glutena. 

Zanimiva je tudi povezava med celiakijo in laktozno intoleranco, velja pa tudi obratno. Če pri sebi opažate laktozno intoleranco, se je smiselno povprašati tudi o prenašanju glutena, saj je velik delež oseb s celiakijo tudi laktozno intolerantnih.


Pred leti je bila izvedena raziskava, ki je ugotovila, da pri preobčutljivosti na gluten, za težave ni kriv gluten, temveč FODMAPs. Čeprav so bili izsledki omenjene raziskave kritizirani, je vredno raziskati tudi to možnost. O FODMAP pa smo že pisali tudi tu.

Življenje brez glutena ni enostavno, posebno za osebe s celiakijo, katerim ne samo zakomplicira vsakdanjega življenja, temveč jim je v breme tudi s psihološkega vidika, saj te bolezni ni enostavno sprejeti. Stvari pa se obračajo na bolje, na tem področju imamo vse več literature tudi v slovenščini. Suzana Kranjec nam je povedala, da obstaja gostilna, v kateri je možno jesti brezglutensko hrano, in sicer je to Gostilna Petkovšek iz Škofljice, kjer kuhajo tudi po njeni knjigi (seznam picerij in restavracij z brezglutensko hrano za vso Slovenijo najdete tu). Tudi trgovske verige ponujajo vse več izdelkov brez glutena, prav tako specializirane trgovine. Lahko si kupimo tudi mlin, v katerem meljemo svoja žita. Žita so živila, pri katerih je potrebna še posebna pazljivost, izbrati je potrebno zaupanja vreden vir, predhodno pa jih je potrebno tudi primerno obdelati (s postopki namakanja, fermentacije ali kaljenja). Vendar pa obstaja tudi druga možnost, to je življenje brez žit, ki se imenuje paleo dieta in o kateri lahko kar nekaj informacij najdete tudi na našem blogu, kjer so objavljeni tudi recepti za paleo jedi. 

PALEO CUPCAKES: VANILIJEVI & JAGODNI KOLAČKI

četrtek, 25. september 2014
Paleo kolački so zadnje čase moja najljubša pregreha. Biskvit iz kakava in kokosove moke, v katerem se skrivajo koščki čokolade, je rahel in sočen in je super osnova za eksperimentiranje z različnimi kremami. Osnova nežne kreme je kokosovo mleko, ki mu lahko dodamo različno sadje ali arome (npr. vanilij), ki dajo kremi okus. Tako lahko ob vsaki peki ustvarimo drugačne kolačke. Pomembno je le, da kremi damo dovolj želatine, da jo lahko enostavno nanesemo na kolaček in da krema tam tudi ostane. Mafine lahko ponudimo tudi samostojno, brez kreme, ali pa jih prelijemo s čokolado.



Za 12 mafinov potrebujemo:

5 jajc
50 g kokosovega olja
90 g medu
25 g kokosove moke
25 g kakava
1/4 žličke sode bikarbone
1 žlička vanilijevega ekstrakta
ščepec soli
1 tablica temne čokolade (po želji)

Jajca in med penasto umešamo, dodamo tekoče kokosovo olje in vanilijev ekstrakt. Posebej zmešamo kokosovo moko, kakav, sol in sodo bikarbono. Suhe sestavine presejemo in postopoma dodajamo v tekočo zmes. Čokolado nasekljamo na majhne koščke. Pekač za mafine obložimo s  papirnatimi modelčki, v katere najprej porazdelimo koščke čokolade, nato pa vlijemo maso. Pečemo 15 do 20 minut na 180 stopinj.




Za jagodno kremo potrebujemo:
200 g zmrznjenih jagod (namesto jagod lahko uporabimo tudi kakšno drugo sadje)
1 žlička mletega kokosovega sladkorja (lahko tudi med)
300 ml kokosovega mleka
4 žličke želatine

Jagode otajamo, spasiramo in osladimo s kokosovim sladkorjem. Jagodnemu pireju dodamo kokosovo mleko (najbolje kokosovo smetano) in želatino (upoštevamo navodila na embalaži). Postavimo v hladilnik, dokler se krema dovolj ne strdi, nato jo nanesemo na kolačke.



Za vanilijevo kremo potrebujemo:

2 jajci
2 - 3 žlice medu
0,4 litra kokosovega mleka + 1dcl vode
4 žlice tapiokine moke ali arrowroota
1 žlica vanilijevega ekstrakta
1/8 žličke soli
2 žlički želatine (po potrebi, če se zmes dovolj ne strdi)

Na plin pristavimo 3dcl kokosovega mleka, ki mu dodamo 1dcl vode in med. Med tem v drugi posodi stepemo jajca, arrowroot (ali tapioko), 1dcl kokosovega mleka, sol, vanilijev ekstrakt in rum. Ko kokosovo mleko zavre, ga odstavimo s plina in mu primešamo pripravljeno zmes, kuhamo še prb. 5 minut, dokler se zmes ne zgosti, z električnim mešalnikom pa kremo ves čas mešamo. Kremo postavimo v hladilnik, dokler se ne strdi.
Takšno vanilijevo kremo smo uporabila tudi za paleo kokosove kremne rezine.

INTERVJU: STEVE ADEY

ponedeljek, 22. september 2014
V lanskem letu smo na blogu predstavili Steva Adeya, glasbenika iz Velike Britanije, ki je takrat ravno izdal novo zgoščenko. O glasbeniku na spletu ni moč najti veliko informacij, zato smo ga poprosili za intervju, v katerem smo mu postavili nekaj vprašanj o njem in njegovem glasbenem ustvarjanju, njegove odgovore pa smo tudi prevedli. Steve Adey nas je pozitivno presenetil z odgovori, iz katerih je razvidno, kako veliko mu glasba pomeni.

 Hi, Steve how are you doing?
 Great, thanks. 

Can you give us a short introduction (who you are, where are you from...)? 
I'm from Birmingham, England. I'm in the studio for much of the time but I hope to venture out more. 

How did you start playing and creating music? Who inspired you and influenced your work in music?
It was a natural place to start - just playing at the piano and then I was infatuated by the process of writing and constructing music, especially in the studio. 

How would you describe your sound? 
The tempos are usually slow - very slow with focus on space and feel, but with aggressive undertones. I'm trying to build on that contrasting style more and I'm learning to be more bold. I want to emphasize the more delicate moments and be much harder with the heavier ones. 

What message are you trying to give through your music?
The songs I am writing just now are all encompassing, really - from political songs (one song is about a terrorist from the perspective of a man and a woman perpetrating a suicide bombing) to campfire songs about marriage. I'm not specially writing about a cause or coming from from any specif angle. 

Is it difficult to be a musician? What are some obsticles that you had to overcome?
I can be as difficult as you want/make it. I go into my studio for days at a time and enjoy making music immensely. That is best part. Almost everything else is secondary. 

What's your biggest ambition in life?
To feel completely at rest but not in a contended way. 

What are your plans for the future?
I'm writing/demoing songs for a new studio album and working on a covers EP.
 
Thanks.
Thank You.



Steve pozdravljen. Kako si?
Super sem. Hvala.

Ali se lahko na kratko predstaviš (kdo si, od kod prihajaš ...)?
Sem iz Anglije, iz mesta Birmingham. Večina časa preživim v studiu, vendar upam, da bom v prihodnosti več časa preživel tudi izven njega.

Kako si začel igrati in ustvarjati glasbo? Kdo te je navdušil in imel vpliv na tvoje delo v glasbi?
Začetek je bil zelo naraven - začel sem z igranjem klavirja, potem pa sem se zaljubil v proces pisanja in ustvarjanja glasbe, predvsem v studiu.

Kako bi opisal svojo glasbo?
Tempo je ponavadi počasen - zelo počasen, s poudarkom na prostoru in občutenjih, vendar z agresivnimi podtoni. Skušam graditi na kontrastih in učim se, kako biti bolj drzen. Delikatne trenutke želim poudariti, tiste agresivnejše trenutke pa želim narediti trše.

Kakšna je sporočilnost tvoje glasbe?
Pesmi, ki jim ravnokar pišem so vseobsegajoče - od političnih naravnanih (ena izmed pesmi govori o teroristu iz perspektive moškega in ženske, ki pripravljata samomorilski bombni napad) do pesmi ob tabornem ognju, ki govorijo o zakonski zvezi. Ne pišem o specifičnih temah ali iz določenega zornega kota. 

Ali je težko biti glasbenik? Kakšne so ovire, ki si jih moral premagati?
Težko je toliko, kolikor si sam želiš / si narediš. Sam se zaprem v studio za več dni in neizmerno uživam pri ustvarjanju glasbe. To je najboljši del. Skoraj vse ostalo je drugotnega pomena. 

Kaj je tvoja največja ambicija v življenju?
Počutiti se popolnoma umirjenega.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Pišem in snemam pesmi za nov studijski album in pripravljam EP s priredbami.

Hvala.
Hvala tebi.

PALEO TORTA Z ZAMRZNJENO KREMO

sreda, 10. september 2014

Pri tortah je ponavadi tako, da jih ne delamo samo zase, ampak jih spečemo za posebne priložnosti ter torto razdelimo med goste. Ker je družba ponavadi mešana, kar pomeni, da je vsaj nekaj gostov vsejedcev, je lepo, če najdemo tak recept, ki bo všeč tudi ostalim. Če pripravljamo brezglutensko torto je naša naloga nekoliko lažja, saj gostje ne bodo ugotovili, da gre za brezglutensko torto, če jim tega ne bomo povedali sami. (Nekaj receptov za brezglutenske torte najdete tudi na našem blogu, npr.  nutelina torta, kostanjeva torta, čokoladna mousse torta). Pri paelo torti pa je potrebno vzeti v zakup, da so sestavine težje dostopne in posledično dražje kot pri brezglutenskih tortah. Zaradi tega jaz ponavadi paleo torto spečem za manjšo družbo. Dober recept za biskvit (kreme niso problem) za paleo torto je težko najti, posebno če ne želite težkih tort, takih ki vsebujejo veliko jajc (kot npr. ta recept), mandljeve moke (npr. ta) ali čokolade. 

Kadar pečem paleo torto, se držim spodnjega recepta, saj je preizkušeno dober, kreme pa menjam, tako da vsakič dobim drugačno torto. Pri peki biskvita pazim, da so vse sestavine sobne temperature, nekatere pa še dodatno pogrejem. Recept za zamrznjeno kremo je čisto spodaj.

Sestavine za biskvit:
80 g fino mlete kokosove moke
65 g arrowroot moke
110 g masla
50 g  kokosovega sladkorja, zmletega v prah
85 g medu (segretega, tekočega)
100 ml mleka (kateregakoli, lahko kokosovega, mandljevega...)
4 velika ali 5 majhnih jajc
1 žlica vanilijevega ekstrakta
1 žlička tartarja ali 2 žlički pecilnega praška Alnatura iz DM
1/2 žličke soli
1/2 žličke sode bikarbone
žlička jabolčnega kisa ali ščepec tartarja

Pečico vključimo na 200°C. Zmehčanemu maslu dodamo sladkor in tekoči med (maslo lahko zmehčamo v mirkovalovni pečici, v kateri lahko pogrejemo tudi med, če ni tekoč) ter premešamo z ročnim mešalnikom. Dodamo še arrowroot, kokosovo moko, sol in pecilni ter dobro premešamo. Mleko pogrejmo, da je mlačno in mu dodamo rumenjake, ki smo jih predhodno ločili od beljakov. Mleko dodamo preostali zmesi, ki jo z ročnim mešalnikom zmešamo in dodamo še vanilijev ekstrakt. Beljake v ločeni posodi stepemo z žlico jabolčnega kisa (ali ščepcem tartarja). 2 zvrhani žlici beljakov primešamo preostali zmesi, nato pa postopoma vmešamo še preostale beljake (ne z mešalnikom, ampak s pomočjo večje žlice), Takoj, ko so beljaki vmešani, prenehamo mešati, četudi ostane bela sled. Pečemo do 30 minut (po 20 minutah začnemo preverjati, ali je biskvit že lepe zlato rjave barve). 

Glede izbire velikosti pekača se odločam glede na to, koliko kreme bom uporabila in kako debele plasti biskvita želim. Biskvit po tem receptu sem že pekla v pekaču velikosti 20 cm, vendar pa sem ga še prerezala in napolnila s precej kreme, če pa bi uporabila manj kreme, pa bi ga pekla v pekaču premera od 16 cm do 18 cm. Testo je precej tekoče, zato ga ponavadi spečem kar v kakšni kozici, ki je primerna za v pečico (npr. v tefalovi, na katero se testo ne prime). Glede kreme mi je všeč preprosta krema s sadjem in kokosovim mlekom. Mleko stepem, tako da se speni in zgosti ter po navodilih iz vrečke dodam potrebno količino želatine. Primešam še narezano sadje in kremo namažem na biskvit, obdan z obročem, kar ponovim še po vrhu zgornjega biskvita. Ohladim v hladilniku, tako da se krema strdi in se lepo reže. Lahko bi uporabila tudi kakšno drugo kremo, najraje imam take, ki so pripravljene s kokosovim mlekom. Na zgornji fotografiji lahko vidite zamrznjeno kremo, ki pa bi jo zlahka pripravili tako, da bi z njo premazali biskvit (kot je opisano zgoraj, z uporabo želatine, namesto z zamrzovanjem). Priporoča se uporabo te želatine.

Torta na fotografiji je premazana z ganachem, ki sem ga pripravila tako, da sem približno 70 ml kokosovega mleka segrela, da je skoraj zavrel, nato pa odstavila in v mleko nalomila 70 g temne čokolade (razmerje je 1;1) in premešala, da se je čokolada stopila. Ko se je začel ganach hladiti, se je začel tudi gostiti in s še toplim sem premazala biskvit.

Sestavine za kremo:
3 rumenjaki
10 izkoščičenih datljev
1 žlička vanilijevega ekstrakta
ščepec soli

Vse sestavine damo v blender in dobro premešamo. Če blenderja nimamo, uporabimo palični mešalnik. Kremo nekaj ur ohlajamo v hladilniku (najbolje čez noč), nato pa jo, tik pred postrežbo približno 20 minut mešamo v strojčku za sladoled, da nastane penasta zamrznjena krema.

MISEL DNEVA

torek, 9. september 2014

LOMO FOTOGRAFIJE #25

sobota, 6. september 2014



KAKO ORGANIZIRATI POCENI POTOVANJE: ROADTRIP TOSKANA 2014

ponedeljek, 1. september 2014

O našem roadtripu po Toskani smo že pisali, vendar pa so bile objave, glede na to, da smo jih objavljali že kar na samem potovanju, kratke. Danes bi nekaj besed namenila organizaciji potovanja, tako da je ta objava namenjena predvsem tistim, ki se odpravljajo v Toskano in potovanje organizirajo sami. Tudi sama sem si pomagala s podobnimi objavami na različnih blogih, ko sem pred tedni delala načrt, kje prenočiti in kaj si ogledati. Potovanje po Toskani je med Slovenci zelo priljubljeno, tako da se da kar nekaj predlogov najti tudi v slovenščini, npr. na blogu Strani sveta, kjer najdete podroben itinerarij za tridnevni obisk Toskane. Naš roadtrip je prilagojen poletnemu času, saj smo v Toskani predvsem kampirali. 


Kadar potuješ v lastni režiji, je za sproščeno potovanje najpomembnejša organizacija. Spodaj sem opisala nekaj korakov, kako se organizacije lotiti.  

Skupinski sestanek

Na skupinskem sestanku smo se dogovorili, da bomo v Toskani preživeli pet ali šest dni. Želeli smo, da je datum fleksibilen, kar se je izkazalo za super odločitev, saj smo morali potovanje nepričakovano za nekaj dni premakniti. Določili smo ceno potovanja in se dogovorili, da stroški ne bodo presegli 200 evrov na osebo (tako kot lani), torej bo v skupni blagajni 800 evrov. Toskana je draga, tako da je potrebno pri organizaciji zelo paziti, če imaš omejen proračun. Dogovorili smo se tudi, da bomo, glede na to, da je poletje, kakšen dan preželi na morju, da si bomo ogledali tudi toskansko podeželje in da želimo, da dnevi ne bodo preveč natrpani in da ne bomo cele dneve v avtu, glede na to, da je Toskana velika. Prav tako smo se dogovorili, da bomo kampirali, kakšen dan pa prenočili tudi v hostlu, če bomo našli kakšno ugodno opcijo. Tako smo si izbrali le nekaj mest in smo nekatere znamenite postojanke (kot je Pisa, Livorno, pokrajina Chianti in Val d'Orcia) izpustili in jih prihranili za naslednji obisk Toskane. Po prebiranju različnih forumov in spletnih strani smo se odločili, da se bomo omejili na tri območja: bližino Firenc, bližino Siene in zahodno obalo. Odločili smo se, da bomo en dan namenili ogledu Firenc, en dan Sieni in okolici, en dan bomo preživeli na podeželju in dva dneva na morju. 



Iskanje prenočišč

Zaradi omejenega proračuna sem se najprej lotila iskanja prenočišč in potem glede na to načrtovala, katera mesta bomo obiskali. V bližini Firenc in Siene sem iskala predvsem hostle, v bližini morja pa kampe.
Kampiranje v Italiji ni poceni. Pri pregledovanju cenikov na spletnih straneh kampov nisem našla kampa, kjer bi bila cena nižja od 60 evrov na nočitev (za 4 osebe, 2 manjša šotora in avto).

Pri iskanju kampov sem si pomagala s stranjo Google Maps in gumbom Išči v bližini, potem pa sem primerjala kampe med seboj. To je bil najbolj zamuden del načrtovanja, saj sem želela, da dobimo čimboljši kamp za ceno nižjo od 80 eur na nočitev.
Ker smo se odločili, da bomo v Firencah preživeli le en dan, je bilo pomembno, da najdemo prenočišče, ki se nahaja blizu centra mesta, da se bomo lahko do glavnih atrakcij sprehodili peš. Pri iskanju hostla je bil največji problem ta, da hostli v mestu niso imeli parkirišča za avto. Zato smo izbrali kamp Michelangelo, kljub temu, da smo se zavedali, da kamp ne bo presežek, saj smo prebrali kar nekaj komentarjev obiskovalcev, ki nad njim niso bili navdušeni. Vendar smo se vseeno odločili, da tam prespimo eno noč, saj je kamp na odlični lokaciji, le nekaj minut hoje do trga Michelangelo, ki nudi prečudovit pogled na Firence ter je odlično izhodišče za sprehod po mestu, 15 minut hoje od prvih glavnih atrakcij. Naša druga izbira (če bi bil kamp poln) je bil hostel Villa Camerata, ki je od središča oddaljen dobrih 6 kilometrov. V tem primeru bi se v center zapeljali z avtobusom (cena vozovnice je 2 eur) ali pa z avtom do trga Michelangelo, kjer je brezplačno parkirišče.


Pri iskanju kampa na zahodni obali sem imela več dela, saj je zahodna obala Italije velika. V pomoč mi je bil članek Top beaches in Tuscany. Izbrala sem bližino Cecine, saj sem opazila, da imajo plaže podeljeno modro zastavo, ki je okoljski znak, podeljen plažam, ki imajo kvalitetno kopalno vodo, so varne in okolju prijazne.
Po večurnem iskanju primernega kampa (v bližini Cecine jih je veliko) sem na koncu prišla do kampa Le Esperidi v Marini di Bibbona, ki mi je bil všeč zato, ker ima direkten dostop do privatne plaže. Kamp je nov, zelo urejen, z odličnimi sanitarijami (celo otroci imajo svoja mini stranišča in tuše:)), v globoki senci pod borovci, z igrišči, trgovinico in restavracijo. 
Med iskanjem prenočišč v okolici Siene pa sem našla hostel Fattoria del Bassetto, ki se nahaja v mestecu Certaldo. Pritegnili so me komentarji ljudi, ki so bili navdušeni nad hostlom in o njem pisali v superlativih. Tudi cena je bila ugodna, okoli 90 eur na noč, kar smo si še lahko privoščili. Poleg tega pa je bil hostel dobra izhodiščna točka za dnevne izlete po okoliških mestih. Hostel smo rezervirali nekaj dni preden smo odšli na roadtrip, tudi zato, ker se je obetalo muhasto vreme.


Kamp Le Esperidi je bil zagotovo najboljši kamp, v katerem smo kadarkoli prenočevali. Kamp je mestece v malem. Mladi Italijani, animatorji, skozi ves dan skrbijo za pestro dogajanje v kampu. Tako se lahko dopoldne učiš borilnih veščin in se udeležiš aerobike na plaži,  si popoldne ogledaš film ali se udeležiš nogometne tekme, zvečer pa si na glavnem trgu ogledaš modno revijo ali gledališko igro. Še to, v Italiji je med pol drugo in pol četro uro popoldne v kampih t.i. 'tihi čas' (siesta).
Kamp Le Eseridi je bil čisto nasprotje kampa Michelangelo, kljub temu, da se ceni ne razlikujeta veliko. Kamp Michelangelo je bil skorajda prazen, v njem smo videli predvsem mlade Američane z velikimi nahrbtniki, ki so najemali šotore (rent a tent). Tako smo z lahkoto našli mesto, ki je imelo blizu sanitarije in elektriko. Sanitarije so največji minus kampa, saj so zanemarjene, poleg tega pa tuši nimajo tople vode. Kamp bi verjetno kljub vsem pomanjkljivostim in previsoki cene (glede na to, kaj ponuja) zaradi dobre lokacije še enkrat izbrali, saj smo tam ostali le en dan in smo za naslednji dan imeli rezerviran hostel, tako da nam ni bilo hudega.


No, od hostla smo, glede na komentarje na hostelwordu, pričakovali nekoliko več. Stavba, v kateri se nahaja hostel je bila v 14. stoletju samostan, leta 1998 pa so jo preuredili v hostel, zato bi počasi že potrebovala konkretno obnovo. Hostel bi lahko bil čistejši, vidi se namreč, da ga že dolgo niso temeljito počistili.  Veseli smo bili, da smo imeli svojo sobo in kopalnico. Soba ni imela ključavnice, tako da si moral na svoje stvari nekoliko bolj paziti, kopalnica pa je bila tudi zanimiva. Vodo v wcju si lahko potegnil le vsakih 15 minut, ob tuširanju smo imeli vsak dan manjšo poplavo, je pa bilo vedno dovolj tople vode, kar nam je bilo najpomembnejše. Nam je bil pa hostel, zaradi vzdušja, zelo všeč. Ker je majhen, hitro spoznaš vse stanovalce, ki se zadržujejo predvsem v veliki kuhinji, ki je center dogajanja. Večina stanovalcev je bilo mladih Američanov, ki so bili zelo zgovorni in sproščeni. V skupnem prostoru si lahko izposodiš knjige, pred hostlom lahko nabereš zelišča, udeležiš se lahko degustacije vin ali pa kuharskega tečaja, zunaj se lahko osvežiš v bazenu ali pa se sproščaš v visečih mrežah. Hostel je tako namenjen predvsem tistim, ki se želijo odmakniti od mestnega vrveža in se za nekaj dni odklopiti in odpočiti.


Načrtovanje dnevnih izletov


Pri načrtovanju dnevnih izletov sem si pomagala predvsem s spletnima stranema Tuscany Chic in Around Tuscany. Za dan v Firencah sem našla dnevni itinerarij, ki predlaga, kaj obiskati in kako najbolje izkoristiti dan. Mi smo ga nekoliko obrnili in začeli pri zadnji točki. Poleg tega smo imeli s sabo turistični vodič, kjer smo dobili dodatne informacije o znamenitostih, ki smo si jih ogledovali. V načrtu smo imeli, da se bomo udeležili free toura, vendar nam ni uspelo priti pravočasno do zbirne točke.


V Certaldu smo imeli rezerviran hostel za dva dni. Odločili smo se, da ju bomo izkoristili za dnevne izlete po okoliških mestih. Za prvi dan smo načrtovali ogled mesta San Gimignano, ki je od hostla oddaljen dobrih 12 kilometrov (20 minut vožnje) in mesta Volterra, ki je od hostla oddaljen približno 40 kilometrov (slabo uro vožnje). Drugi dan pa smo nameravali obiskati Sieno, mesteci Val'd'Orcie, Montalcino in Bagno Vignoni, ter žveplene toplice Petriolo, ki so divje toplice, najbližje Sieni. Za dneve, preživete na morju, pa nismo planirali dnevnih izletov, saj smo se odločili, da jih bomo preživeli na plaži.


Ko organiziraš potovanje, je dobro imeti v mislih, da morda vse ne bo šlo po načrtu. Zato je fajn, če narediš fleksibilen plan in le okvirno določiš, kako boš preživel dneve, saj je tako tudi več prostora za spontanost. Tudi naš roadtrip v Toskano je bil prvotno zastavljen nekoliko drugače, saj smo se nameravali odpraviti v Toskano nekaj dni prej, da bi v Pistoii ujeli festival Pistoia Blues Festival in koncert Arctic Monkeys, v Certaldu pa ulični festival Mercantia. Ko smo morali roadtrip prestaviti, smo zamenjali tudi vrstni red potovanja, ki smo ga prilagodili glede na napovedano vreme. Tako smo prvi dan preživeli v Firencah, drugi in tretji dan v Certaldu, četrti in peti dan na morju, šesti dan pa smo potovali proti domu.


Tudi vseh prej omenjenih mest nismo uspeli obiskati. Drugi dan nam je zmanjkalo časa za ogled Volterre, saj nam je načrte prekrižalo vreme. Tisto jutro, ko smo odhajali iz Firenc v Certaldo nas je namreč presenetil dež, zaradi česar smo prišli do hostla kasneje in zamudili check in, tako da smo morali na check in počakati do popoldneva, kar pa nas niti ni motilo, saj smo si v hostlu nekoliko odpočili, si privoščili topel tuš, prav tako pa smo na dvorišču hostla razstavili in posušili šotore, ročno oprali obleke, ki smo jih zjutraj zmočili in zamazali, ter si skuhali toplo kosilo. Tako smo se šele okoli 17. ure odpravili v San Gimignano. Ker je mestece majhno, smo za ogled potrebovali le nekaj ur. Če boste v San Gimignanu, se obvezno ustavite v gelateriji Dondoli, saj je gelato tam res božanski (cena 2,2 eur za najmanjšo porcijo).



Tretji dan smo si vzeli bolj na izi, zjutraj odšli še v trgovino Coop v Certaldu in se v Sieno odpravili šele okoli 11. ure dopoldne. V Sieni smo imeli nekaj težav pri iskanju parkirišča, saj so bila vsa bližnja parkirišča zasedena. Smo pa po približno pol ure iskanja našli parkirišče Santa Caterina (cena 2 eur na uro), ki se nahaja le nekaj metrov od tekočih stopnic, ki te popeljejo do centra mesta, česar smo bili veseli, saj Siena leži na griču. Tudi v Petriolu smo imeli težave s parkiranjem in sicer zato, ker ob teh divjih termah ni urejenega parkirišča. Tako smo parkirali kar ob cesti (tako kot ostali) in upali, da nam avta ne odpeljejo redarji. Ko smo prišli do kopališča smo bili sprva malo skeptični, ali res želimo v vodo, predvsem zaradi neprijetnega vonja. Ko pa smo bili enkrat v vodi, smo bili navdušeni, saj je bila vroča voda res prijetna. So se pa tu kopali že rimljani in etruščani, saj ima voda tudi zdravilne učinke. Zdravila naj bi prehlade, pa tudi artritis, poleg tega pa postane koža po namakanju v vodi prijetno mehka.
Tako nam je zmanjkalo časa za ogled mest Montalcina in Bagno Vignoni, na poti proti hostlu pa smo se ustavili še v mestecu Monteriggioni, ki prvotno ni bil v planu, si tam privoščili gelato in pričakali sončni zahod.


Stroški

Kot sem že omenila, smo imeli v skupni blagajni 800 evrov. V šestih dneh smo prevozili okoli 1500 kilometrov, za gorivo smo porabili 150 eur (za 80 eur goriva smo natočili v Sloveniji (1,36 eur / liter), za 60 eur pa v Italiji (prb. 1,6 eur / liter)), za cestnine pa smo odšteli 77 eur. V Firencah smo za nočitev v kampu Michelangelo plačali 65 eur,  za hostel Fatorria del Basseto smo za dve nočitvi (4 osebe) plačali točno 200 eur, za dve nočitvi v kampu Le Esperidi pa za dve nočitvi 135 eur, tako da smo za prenočišča plačali skupno 400 eur. Za parkirnino v San Gimignanu in Sieni smo plačali skupaj 12 eur, za avtobus v Firencah pa 8 eur (iz centra proti kampu namreč nismo šli peš). Za sladoled, gelato in granite smo zapravili 25 eur, za hrano pa 100 eur (nekaj hrane smo prinesli od doma, tako da smo si lahko kakšen obrok skuhali, ostalo smo kupili v trgovini, v mestih pa smo si privoščili kakšen kos pice). Tako so vsi skupni stroški znesli okoli 780 eur in je nekaj malega ostalo še v blagajni.