Image Slider

KOKOSOVA VODA & malabsorpcija fruktoze

petek, 30. maj 2014


Nismo ravno strokovnjaki za odpiranje kokosa, vendar pa smo vseeno posneli naš prvi poskus odpiranja kokosa, ki ga lahko vidite v zgornjem filmčku. 

Kokosova voda je taka, L.A.-jevska, zvezdniška pijača, podobno kot kombucha. Ponavadi ima tudi kar visoko ceno, prodajajo pa jo že v vseh večjih trgovinah. Ko sem jo prvič poskusila, mi ni bilo jasno, kako se drugim zdi dobra, saj ima enega izmed tistih okusov, ki se jih je treba navaditi. Niso vse kokosove vode, ki jih prodajajo v tetrapaku istega okusa, zato se splača narediti majhno raziskavo, da najdete najboljši okus za najboljšo ceno. Zakaj pa bi se sploh trudili z njo?

Prihaja iz zelo uporabnega kokosovega oreha, iz katerega dobivamo hrano: kokosovo mleko, olje, moko, pa še mnogo drugih stvari, od predpražnika do polnila za vzmetnice. Kokosovo vodo dobite iz mladega, zelenega kokosa in ne iz tistega rjavega, ki ga ponavadi vidite pri nas na policah. Pravijo, da voda vsebuje več kalija kot banana, pa tudi kalcij, fosfor in magnezij. Športniki jo imajo radi zaradi rehdiracije, saj vsebuje elektrolite in dobro odžeja.

Kljub njenim dobrodejnim lastnostim, o katerih si lahko več preberete tu, pa je zame še vedno najpomembnejše, da dobro odžeja in da je dobrega okusa, k čemur gotovo pripomore dejstvo, da je precej sladka. Najbolj presenetljivo pa je, da je voda iz svežega kokosa ravno tako sladka kot tista iz tetrapaka. Pa še nasvet: preden boste kokos odprli, ga dobro ohladite v hladilniku, odprite pa ga v nekaj dneh po nakupu. Pri nas ga lahko kupite v trgovinah s kitajsko hrano. En kokos pride nekje 2,80 eur, vendar pa dobite približno pol litra vode iz enega kokosa. Ko pa vodo spijete, pa z žlico postrgajte še mehko kokosovo meso in ga pojejte!

Ko boste prvič pili kokosovo vodo, ali pa če jo boste pili v večji količini, pa upoštevajte, da lahko pri nekaterih ljudeh povzroča drisko. Sladkor, ki je ena glavnih sestavin kokosove vode je namreč fruktoza, s katero imajo nekateri ljudje težave, ker fruktozo težko prebavljajo, bodisi zaradi malabsorpcije fruktoze ali pa dedne fruktozne intolerance (ta je podobna laktozni intoleranci), to je pomanjkanje encima,  ki skrbi za razgradnjo fruktoze. O razliki med pojmoma lahko več preberete tu

Če opažate take težave, se priporoča posebna prehrana, FODMAP dieta. Več o tej prehrani pa lahko preberete tudi tu, kjer je tudi tabela jedi, ki jih lahko jeste in tistih, katerim se morate izogibati (npr. kokosovemu mleku in vodi; od sadja: jabolka, mango, marelice, lubenice, češnje, nektarine, slive, suho sadje; zelenjava: šparglji, zelje, brokoli, česen, čebula, brstični ohrovt, por; oreščki: pistacije, mandlji, lešniki; mleko, sveži siri in jogurti, pa tudi med, agavin sirup, sladka vina  itd.). 

DIY PROJEKT: ZAVIJANJE DARIL

ponedeljek, 26. maj 2014

Podarjate za rojstne dneve in ostale praznike darila ali kar denar in darilne bone? Jaz sem bolj za darila, saj sem jih tudi sama bolj vesela. Je pa res, da perfektnega darila ni enostavno najti in da ti iskanje darila, če nimaš idej, vzame več časa. Poleg tega pa z darilnim bonom, še posebej če osebe ne poznaš tako zelo dobro, nikoli ne zgrešiš.

No, če darilo že kupim, pa ga potem najraje nesem aranžirat ali pa ga preprosto dam v darilno vrečko. Ker darilne vrečke niso tako zanimive, cene aranžiranja pa so (pre)visoke, sem se odločila, da se sama naučim zavijati darila. Nekaj preprostih idej za zavijanje daril in nasvetov danes delim z vami, tudi v video posnetkih, ki so bolj nazorni kot fotografije:).



Pri zavijanju darila v darilni papir ste lahko izvirni in darilo zavijete na poseben način ter ga tako popestrite. 



Pri zavijanju je najpomembnejši prvi korak, to je, da odrežete ravno prav velik ovojni papir: ovojni papir naj sega malo čez polovico stranskih robov, saj boste tako darilo najlažje zavili. Če je le mogoče uporabite obojestranski selotejp, saj zavito darilo lepše izgleda.
Če darilo ni pravilnih oblik, ga položite v škatlo, ki jo najdete doma - lahko tudi v škatlo kakšnega drugega izdelka (bo odpiranje darila za slavljenca še bolj zanimivo in zabavno:)). Če zavijate knjigo, pa jo najprej zavijte v nekaj, mogoče kar v folijo, saj sicer ostri robovi knjige potrgajo ovojni papir.

Ko darilo enkrat zavijete, imate nešteto možnosti, kako ga popestriti.



Za zavijanje in dekoracijo darila poleg ovojnega papirja ni potrebno kupiti skoraj ničesar drugega: malo pobrskajte po stanovanju, mogoče najdete kakšen košček blaga, ki ga lahko uporabite kot darilni trak. Jaz na primer shranim darilne trakove, s katerimi so bila zavita darila, ki sem jih sama prejela in jih potem ponovno uporabim. 


Poleg tega namesto darilnega traku pogosto uporabim vrvico, kamor nanizam perle, vanje pa zataknem barvno perje. Sama sem kupila vrečko barvnega perja v Prometeju (cena je okoli 1 eur), ko sem izdelovala lovilec sanj, in ker ga porabiš zelo malo, imaš eno vrečko lahko za več let. Sicer pa lahko, preden se odpravite k slavljencu, na vrtu naberete rožice in namesto barvnega perja v perle zataknete cvetje. 

 
Če imate otroke, lahko vaši otroci narišejo risbico, ki jo potem nalepite na darilo. Dodate lahko še darilni trak in tako zavito darilo bo nedvomno prisrčno in unikatno.


Če se vam zgodi, da poleg darilnega papirja nimate ničesar, s čemer bi lahko popestrili darilo, lahko sami izdelate pentljo. Izdelava pentlje vam bo vzela le nekaj minutk časa in praktično nič denarja, saj lahko uporabite ostanke od darilnega papirja, s katerim ste zavili darilo.


Pa uspešno zavijanje daril!;)

LOMO FOTOGRAFIJE #22 - INSIDE

ponedeljek, 19. maj 2014


ž

PRIPOROČAMO: MASTNA LAŽ NA VALU 202

nedelja, 11. maj 2014
Danes priporočamo v poslušanje Val202 intervju z avtorjem knjižne uspešnice Mastna laž, doktorjem Robertom H. Lustigom.


Dr. Lustig na enostaven način razloži, zakaj je sladkor škodljiv in zakaj so sladkorji tisti, ki povzročajo debelost in bolezni, in ne maščobe, kakršno je splošno prepričanje javnosti in zdravstva, pa tudi o tem, kako stres pripomore k debelosti. V intervjuju je lepo razloženo, kako telo predeluje sladkorje in zakaj pride do inzulinske rezistence, ki pripelje do srčnožilnih bolezni, diabetesa ipd., kaj je to presnovni sindrom ter kako telo povrniti v prvotno stanje (npr. s paleo načinom prehranjevanja (link na paleo)). 

Vzemite si dvajset minut in prisluhnite Ambulanti202: KLIK! ali pa preberite knjigo Mastna laž.

UNSCHOOLING

četrtek, 08. maj 2014

Ravno v teh dneh se v Sloveniji začenja letošnja matura za srednješolce, izvajalo pa se je tudi nacionalno preverjanje znanja, ki je bilo včasih za osnovnošolce 6. razreda prostovoljno, sedaj pa je obvezno, tako kot je obvezno za učence 9. razreda. "Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev," lahko beremo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, kjer je tudi zapisano, da se z nacionalnim preverjanjem znanja, preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Standardi znanja so namreč predpisani. Npr. za 1. razred je pri glasbeni vzgoji standard znanja, da zna otrok ob poslušanju krajših skladb razlikovati med pevskimi glasovi in inštrumenti. Če tega ne zna prepoznati, torej ne doseže predpisanega standarda. Če povzamem, torej nacionalno preverjanje znanja preverja, ali se je učenec naučil predpisano snov, iz rezultatov pa ne moremo videti dejanskega znanja ali intelekta otrok, njihove kreativnosti in zanimanj.


Ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi  otroka lahko vzgajali brez šole, brez testov, brez obvezne prisotnosti in brez pritiskov, ki so sestavni del opisanega ter bi se bolj osredotočili na to, kar zanima otroka in bi ga tudi usmerjali glede na njegove interese? O takem načinu izobraževanja so posamezniki (npr. John Holt že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja)  razmišljali že pred desetletji in otroci, ki so se tako izobraževali, so sedaj že odrasli. Tak način izobraževanja so poimenovali unschooling, ki je način šolanja pri katerem otroci sploh ne obiskujejo šole. Gre za podoben sistem kot pri šolanju na domu. Pri šolanju na domu učni proces poteka podobno kot v šoli, le da so doma učitelji ponavadi starši, ki pa otroke šolajo po istih učnih načrtih (vsaj za osnovne predmete, katerih znanje se ob koncu šolskega leta tudi preverja) kot jih uporabljajo šole. Unschooling je bolj radikalni pristop k izobraževanju otrok, saj načeloma ne sledi nobenemu predpisanemu učnemu načrtu, ali pa se starši odločijo, da bodo po učnem načrtu učili samo izbrane predmete (npr. matematiko), glede ostalih tematik pa bodo izbiro prepustili otrokovim interesom, katere starši prepoznavajo in otroke usmerjajo glede na izražene individualne interese, talente in zanimanja. Otroke vzpodbuja k lastnemu razmišljanju, izobraževanje pa ne temelji na pripravljanju za določene teste ( kot je npr. nacionalno preverjanje znanja, ki je že postal način za preverjanje "kakovosti" šol oz. primerjanju šol med sabo). Zakaj otroci sploh hodijo v šolo? Zato, ker morajo, saj je to obvezno in pričakovano in ker to počnejo vsi ostali, ker potrebujejo izobrazbo, da si bodo lahko našli delo. Če na ta način pristopamo k učenju, bomo na isti način pristopili tudi k službi, pravijo unschoolerji, ki jo bomo opravljali zato, ker jo moramo, ker potrebujemo denar, ker to počnejo tudi vsi ostali. Unschoolerji pa se učijo zato, ker jih nekaj zanima, ker je zabavno, fascinantno ipd., ne zato ker so v to prisiljeni, ampak ker si to želijo.

Spomnim se, da so nam že v začetku srednje šole dali jasno vedeti, da so se priprave na maturo že začele in v naslednjih letnikih so nas z maturo še bolj strašili. Priprave za določeni test (v OŠ nacionalno preverjanje znanja, v srednji šoli pa matura) šole usmerja in sili k sledenju predpisanim učnim načrtom in ne dovoljuje večjih odstopanj glede na potrebe oz. interese otrok. Unschooling, nasprotno, otrok ne pripravlja za določen test v oddaljeni prihodnosti, ampak se bolj osredotoča na sedanjost. Npr. učenja branja se otroci lotijo takrat, ko se jim to zdi primerno in ne takrat, ko otrok doseže določeno starost. Tradicionalna šola otroke vzgaja k poslušanju, jih disciplinira in uči ubogati, saj sledi vnaprej določeni strukturi, ki pa je pri unschoolingu odvisna predvsem od staršev.

Unschooling je zelo popularen v ZDA, kjer je dovoljen v vseh 50-ih zveznih državah, širi pa se tudi v Evropo in druge države. Sicer ima veliko privržencev, veliko pa je tudi nasprotnikov tega načina izobraževanja. Ena izmed kritik je, da otroci, ki so večinoma doma, niso socializirani. Res je, da so unschoolerji veliko doma, v večini primerov je doma tudi eden od staršev, tako da otroci niso prepuščeni sami sebi. V tujini so skupnosti družin, ki svoje otroke šolajo na unschooling način, precej močne, tako da se otroci teh družin družijo med seboj, pripravljajo različne dogodke, konference ipd., s pomočjo katerih se otroci socializirajo. Tudi pri nas je kritika šolanja na domu enaka. Kot pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer, se otroci najhitreje in najbolje socialnih veščin učijo v družbi vrstnikov. Položaj, iz katerih se otrok omenjenih veščin uči, lahko vsak dan doživlja le v šoli z vrstniki in učitelji in ne izključno doma. 


Kaj pa v Sloveniji?


V Sloveniji je osnovna šola obvezna, možno je sicer šolanje na domu, vendar pod določenimi pogoji in ob nadzoru države. Srednja šola sicer ni obvezna, tako da bi bil unschooling teoretično možen tudi pri nas, vendar pa je vprašanje, kako bi družba (in delodajalci) sprejeli (in zaposlili) osebo, ki ima v rokah samo osnovnošolsko spričevalo, nima pa drugega, od države priznanega naziva. V ZDA se lahko tudi unschoolerji vpišejo na college, medtem ko se pri nas, brez mature, verjetno ne morete vpisati na nobeno fakulteto. 


Gotovo je, da je odgovornost staršev, ki se odločijo za unschooling, ogromna, posebno, če otroci nikoli niso obiskovali osnovne šole. Zanimivo bo čez nekaj let videti, kako se bodo izkazali unschooling otroci pri vzgoji svojih otrok. Dr. David Zyngier, profesor, ki se ukvarja z učnimi načrti in pedagogiko unschooling primerja z izbiro hrane. Če otrokom prepustimo, da sami izberejo kaj bodo jedli, verjetno ne bodo jedli zelenjave, ampak industrijsko predelano hrano kot npr. hamburgerje s kokakolo, torej nezdravo hrano. Po njegovem mnenju je tudi unschooling nezdravo izobraževanje. Svoboda, ki je v ZDA ena izmed temeljnih vrednot, vsaj kot tako jo deklarirajo, je ena izmed temeljnih vrednot unschoolinga, kjer poudarjajo svobodo otroka ter svobodo izbire. Našo slovensko miselnost pa ponazarjajo že pomisleki glede šolanja na domu, za katerega pravijo, da se lahko v nekaterih primerih izobraževanja na domu kršijo otrokove pravice. Mnenje varuhinje Vlaste Nussdorfer pa je, da bi morali starši dobro premisliti, ko se odločajo za izobraževanje na domu. Za to delo z otroki bi morali obstajati res tehtni razlogi, kot je na primer bolezen otroka ali posebne potrebe, zaradi katerih ne more hoditi v šolo. Kdor se odloči za šolanje na domu, je verjetno pod drobnogledom socialne službe. Unschooling je torej pri nas, tako kot npr. v Nemčiji, nedopusten, ne samo iz zakonodajnega stališča, temveč v večini tudi iz družbenega vidika (tudi z vidika države) in je še eden izmed primerov razlikovanja v miselnosti med različnimi narodi ter pokazatelj kako zelo na nas vpliva okolje, v katerem odraščamo in živimo.

Glede na navedeno pri nas torej ni najbolj zaželjeno, da se otroci šolajo doma oz. da ne hodijo v redno šolo. Zakonodaja predvideva tudi kazni za neuspešno domače šolanje. Če otrok ne dokaže zahtevanega znanja, ima zgolj eno možnost ponavljanja in če tega ne opravi, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli. Naša država staršem torej ne zaupa in, če otroci ne dosegajo predpisanih standardov znanja, zadeve vzame v svoje roke.

Pomanjkljivosti unschoolinga obstajajo, mnoge prednosti pa je možno izkoristiti četudi so otroci v redni šoli. Unschooling se namreč lahko izvaja, čeprav otroci redno hodijo v šolo (nekaj predlogov, kako to narediti najdete tu), saj se učenje izven šole, hote ali ne hote, nikoli ne zaključi.

Tistim, ki vas unschooling zanima, priporočam naslednje vire:
- unschooling videi


Fotografije so pridobljene iz: http://www.freeimages.com/

INDIECODE - DON'T BE SHY/THE END

torek, 06. maj 2014
Ker IndieCode pridno ustvarja in vadi, žal danes ni utegnil objaviti nove priredbe. Bomo pa tukaj objavili zadnja dva posnetka, ki jih na blogu še niste videli. Če ste na našem blogu prvič, pa si le preberite, kdo je IndieCode (link), saj na vsake toliko časa blog popestrimo tudi s kakšno priredbo:)

Se beremo kmalu :)