KOKOSOVA VODA & malabsorpcija fruktoze

petek, 30. maj 2014


Nismo ravno strokovnjaki za odpiranje kokosa, vendar pa smo vseeno posneli naš prvi poskus odpiranja kokosa, ki ga lahko vidite v zgornjem filmčku. 

Kokosova voda je taka, L.A.-jevska, zvezdniška pijača, podobno kot kombucha. Ponavadi ima tudi kar visoko ceno, prodajajo pa jo že v vseh večjih trgovinah. Ko sem jo prvič poskusila, mi ni bilo jasno, kako se drugim zdi dobra, saj ima enega izmed tistih okusov, ki se jih je treba navaditi. Niso vse kokosove vode, ki jih prodajajo v tetrapaku istega okusa, zato se splača narediti majhno raziskavo, da najdete najboljši okus za najboljšo ceno. Zakaj pa bi se sploh trudili z njo?

Prihaja iz zelo uporabnega kokosovega oreha, iz katerega dobivamo hrano: kokosovo mleko, olje, moko, pa še mnogo drugih stvari, od predpražnika do polnila za vzmetnice. Kokosovo vodo dobite iz mladega, zelenega kokosa in ne iz tistega rjavega, ki ga ponavadi vidite pri nas na policah. Pravijo, da voda vsebuje več kalija kot banana, pa tudi kalcij, fosfor in magnezij. Športniki jo imajo radi zaradi rehdiracije, saj vsebuje elektrolite in dobro odžeja.

Kljub njenim dobrodejnim lastnostim, o katerih si lahko več preberete tu, pa je zame še vedno najpomembnejše, da dobro odžeja in da je dobrega okusa, k čemur gotovo pripomore dejstvo, da je precej sladka. Najbolj presenetljivo pa je, da je voda iz svežega kokosa ravno tako sladka kot tista iz tetrapaka. Pa še nasvet: preden boste kokos odprli, ga dobro ohladite v hladilniku, odprite pa ga v nekaj dneh po nakupu. Pri nas ga lahko kupite v trgovinah s kitajsko hrano. En kokos pride nekje 2,80 eur, vendar pa dobite približno pol litra vode iz enega kokosa. Ko pa vodo spijete, pa z žlico postrgajte še mehko kokosovo meso in ga pojejte!

Ko boste prvič pili kokosovo vodo, ali pa če jo boste pili v večji količini, pa upoštevajte, da lahko pri nekaterih ljudeh povzroča drisko. Sladkor, ki je ena glavnih sestavin kokosove vode je namreč fruktoza, s katero imajo nekateri ljudje težave, ker fruktozo težko prebavljajo, bodisi zaradi malabsorpcije fruktoze ali pa dedne fruktozne intolerance (ta je podobna laktozni intoleranci), to je pomanjkanje encima,  ki skrbi za razgradnjo fruktoze. O razliki med pojmoma lahko več preberete tu

Če opažate take težave, se priporoča posebna prehrana, FODMAP dieta. Več o tej prehrani pa lahko preberete tudi tu, kjer je tudi tabela jedi, ki jih lahko jeste in tistih, katerim se morate izogibati (npr. kokosovemu mleku in vodi; od sadja: jabolka, mango, marelice, lubenice, češnje, nektarine, slive, suho sadje; zelenjava: šparglji, zelje, brokoli, česen, čebula, brstični ohrovt, por; oreščki: pistacije, mandlji, lešniki; mleko, sveži siri in jogurti, pa tudi med, agavin sirup, sladka vina  itd.). 
Objavi Komentar
Objava komentarja