Image Slider

Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo label:DIY|label:diy|label:NAREDISAM|. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo label:DIY|label:diy|label:NAREDISAM|. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

DIY: MEDENA HIŠKA

četrtek, 19. december 2013

Gingerbread house oz. medena hiška je kar zahteven projekt, če se ga lotevate od začetka, torej tako da najprej zamesite primerno testo, ki bo dovolj trdno, da bo zdržalo, da izberete načrt, ki ne bo imel pomanjkljivosti in da jo na koncu tudi okrasite ter zlepite tako, da se vam hiška ne bo podrla. Kot lahko vidite na sliki zgoraj, moja hiška ni prav nič praznično okrašena, ker je bila narejena že pred časom kot del programa na rojstnodnevni zabavi. Spodaj vam predstavljam kako se izdelave lotiti tako, da vam bo hiška gotovo uspela, glede okrasitve pa se prepustite domišljiji (ali pa naj jo okrasijo otroci).

Najprej si oglejte ta tutorial. Priporočam vam, da naredite čim manjšo hišo, moja je bila precej velika in večja je hiška, večja je možnost, da bo šlo kaj narobe. Prilagam tudi moj načrt z vsemi merami, ki pa jih lahko brez problema sorazmerno zmanjšate - predvsem stranske stene in streho skrajšajte.

Mere za streho in tla so napisane za zgornji sliki, za zadnjo steno uporabite iste mere kot za sprednjo, vendar pa na zadnji steni ne delajte odprtin za okroglo okno ali vrata.

Osnovni načrt - za razliko od večine načrtov sem jaz hiški dodala še dno, tako da je bila hiška trdnejša in bolj povezana.

Načrt si prerišite na trši papir in izrežite 2 stranski steni, 2 sprednji steni in obe strani strehe ter eno dno. Iz vseh delov s pomočjo lepilnega traku sestavite hišo, tako si boste najlažje predstavljali, kako bo hiška izgledala. Če se vam zdi prevelika, papir odrežite in mere prilagajajte, dokler ne dobite željene velikosti. Pred izdelavo testa se popolnoma prepričajte, da so vse stranice primerne velikosti ter da je streha ravno prav velika. Podrobnosti kot je npr. dimnik kar izpustite. Jaz sem ga poskusila narediti, pa mi ni uspelo. Če boste velikost hiške prilagajali, boste to naredili najlažje tako, da boste najprej določili velikost stranske stene, nato sprednje strani in nazadnje velikost strehe. 


Ko bo testo pečeno, ga ne boste mogli več prilagajati, zato morate speči pravilno velikost.

Sedaj, ko ste sestavili hišo iz papirja in ugotovili, da so mere takšne kot jih želite, si pripravite modele, ki jih boste položili na razvaljano testo. Izrežite jih iz peki papirja ali drugega čistega papirja. Potrebujete eno stransko steno, eno sprednjo steno in eno stran strehe. Pripravite si še pokrovček od plastenke za zgornje okno.

Nato zamesite testo. Če hiške dejansko ne nameravate pojesti, ker jo boste okrasili s sladkorjem, nato pa jo boste pustili še nekaj časa na razstavi, ni potrebno, da dejansko uporabite med. Pri izdelavi hiške boste imeli kar precej ostankov testa, ki jih specite in pojejte, saj je testo zelo dobro, četudi je brez medu, vsebuje namreč sladkor muscuvado, ki mu podari karamelni okus ter odlične "zimske" začimbe. Testo je pravzaprav trše piškotno testo in po okusu spominja na Speculaas piškote.

Za testo potrebujete:
150 g bele moke
pol žličke sode bikarbone
125 g masla
100 g temnega musovado sladkorja
pol žličke ingverja v prahu
pol žličke pimenta
pol žličke cimeta
20 g mletih mandljev

Maslo stopite in vanj zamešajte vse ostale naštete sestavine. Testo zberite v kepo in ga razdelite na dva dela (lahko pa testo razdelite na toliko delov kot jih potrebujete, torej dva za streho ter štiri za stene in enega za tla). Testo razvaljajte na peki papirju. Razvaljajte ga približno pol centimetra debelo, isto ponovite še z drugimi deli testa. Ko bo testo razvaljano, ga obrežite tako, kot je prikazano v videu, torej na testo položite papirnat vzorec oz. model in ga obrežite, pustite 1 cm roba oz. odvečnega testa okoli vašega vzorca (če boste odvečno testo takoj odstranili, testo ne bo imelo opore in se bo med peko razlezlo, kar pa bo spremenilo dimenzije testa). Ta tehnika tudi preprečuje, da bi se robovi testa bolj zapekli kot notranjost. Tudi okna in vrata samo obrežite, testo pa pustite in ga ne odstranjujte.

Čisto ponesreči sem ugotovila da je potrebno testo pred peko postaviti na hladno. En pladenj testa sem namreč spekla takoj po rezanju in se je testo malo razlezlo. Ker nisem imela časa za peko še drugega pladnja, sem ga postavila na hladno in spekla šele naslednji dan. Drugo testo, tisto, ki je bilo predhodno dobro ohlajeno, je bistveno manj spremenilo obliko kot tisto testo, ki sem ga spekla takoj. Ker želimo, da so vse stene in oba dela strehe enake velikosti ter čimbolj podobni željeni velikosti, vam priporočam, da že razvaljano in razrezano testo pred peko hladite v hladilniku (vsaj kakšno uro ali dve).

Pečico segrejete na 200°C. Pomembno je, da se testo res dobro speče, da bo dovolj trdno. Najprej ga pecite 8 minut ter ponovno obrežite robove. Pecite še 8 minut, nato pa odrežite in odstranite odvečno testo ter okna in vrata. Pecite še 8 minut oz. tako dolgo, da bo testo res trdno. Testo pred sestavljanjem dobro ohladite.

Za okraševanje in lepljenje hiše boste potrebovali veliko sladkorja v prahu, lahko pa uporabite tudi jedilne barve.
Osnovni masi sem, poleg jedilnih barv, dodala še malo sladkorja v prahu, saj je bila preredka.

Jaz sem z ročnim mešalnikom zmešala 1 beljak z 200 g sladkorja v prahu, 1 žličko limoninega soka in pol žličke gustina. Nato sem ga razdelila v 3 dele in enega obarvala rumeno, drugega rdeče in tretjega rjavo (za vrata). Najprej sem z nožem premazala vse dele (stene, streho, vrata) in jih pustila sušiti na zraku. Če želite vzorčke na strehi, jih naredite v napol posušeni sladkor kar z zobotrebcem. 


Ko so bili vsi deli dobro posušeni, pa sem začela z lepljenjem z notranje strani. Za lepljenje sten sem uporabila rumeni sladkor, za lepljenje strehe pa rdeče obarvanega. Za lepljenje lahko daste sladkorno maso v vrečko za živila, ki ji odrezite konček, tako se namreč enostavneje nanaša.



Naloga slavljenca je bila, da sam okrasi že spečeno torto in eden izmed okraskov je bila tudi medena hiška.

DIY PROJEKT: ENOBARVNA MAJICA & ŽEP

četrtek, 17. oktober 2013

Kratek in simpatičen DIY projekt, ki popestri enobarvne majice.

Še ena majčka, ki je potrpežljivo čakala v omari na svojo preobrazbo, je tale zelena H&M majica. Ko sem na Youtubu videla tutorial DIY Pocket Print Tee in našla košček rožastega blaga, sem se lotila dela. Pomagala sem si še s tutorialom No sew pocket T-shirt.

Potrebujemo:
- majico
- košček blaga
- sukanec
- gumb (poljubno)
- bucike, škarje, likalnik, šivalni stroj (poljubno)


Izrezala sem kvadratni košček blaga, za vzorec sem vzela tole: KLIK! 
Blago sem prepognila na vsaki strani centimeter od roba, prepognjene dele pa sem dobro polikala.
Zgornji rob sem zašila na roke, izbrala sem sukanec, ki nekoliko izstopa. Žepek sem namestila na majico in ga fiksirala z bucikami, potem pa je mami s šivalnim strojem žepek našila na majico. Če šivalnega stroja nimate, lahko žepek našijete na roke. 
No, jaz sem našla še en luškan gumb, ki sem ga našila na desno stran žepa (poljubno).

Hitro in enostavno, prenovljena majica pa spet služi svojemu namenu.

POROKA 2015: POROČNA VABILA

četrtek, 2. april 2015
Kot smo obljubili v objavi Poroka 2015, danes z vami delimo prvi poročni diy projekt, ki smo se ga lotili dobre tri mesece pred poroko: izdelavo poročnih vabil. Špela je želela v poročno vabilo vključiti doyle čipko, ki je trenutno zelo priljubljena med poročnimi vabili. Idejo za vabila smo našli na blogu Ustvarjalnica Jaal, izdelavo pa smo potem nekoliko poenostavili in jo prilagodili.


Za 12 vabil potrebujemo*:
- 3 m dolg trak kremne barve (širine 15 mm), cena 0, 66 eur (Rayher)
- kvadratne vizitke bež barve, cena / kos 0, 45 eur (Rayher)
- kvadratne kuverte 140 x 140 mm, cena / kos 0,45 eur (Rayher)
- samolepilni biserni kristali, cena prb.3 eur (Müller)
- papirnata čipka (set 24), cena 2 eur (Rayher)
- biserni papir, 6 kosov, cena / kos prb. 0,45 eur (Mladinska knjiga)
- škarje
- belo lepilo
nalepke za fotografije ali obojestranski selotejp
obojestranski ozki selotejp (3 mm) 3 eur (Rayher)

Cena posameznega vabila je znašala približno 1,5 eur, za izdelavo 12 vabil pa smo Špela, jaz in Alen potrebovali dobri dve uri.


Preden smo se lotili izdelovanja vabil, smo v Photoshopu oblikovali napis za prvo stran vabila, kjer smo uporabili pisavi Clicker Script in Vidaloka, za besedilo na notranji strani vabila pa smo uporabili pisavi Always In My Heart in Bariol.


Besedilo in napis smo natisnili na biserni papir. Natisnjen biserni papir smo potem izrezali v velikosti vizitke. Na prvo stran vabila smo nato z belim lepilom nalepili doyle čipko, kar je bilo najtežje, saj se ti je, v primeru, da si dal na čipko preveč lepila, čipka razmočila. Belo lepilo smo zato v majhni količini nanesli na sredino čipke in ob zunanjem robu čipke. Čipko smo po robovih papirja prepognili.  Nato smo na biserni papir nalepili darilni trak, ki smo ga pred tem posebej oblikovali.


Trak smo z obojestranskim ozkim selotejpom nalepili na biserni papir s čipko, dodali smo še biserne nalepke in papir prilepili na prvo stran vizitke. Na notranjo stran vizitke smo s selotejpom za fotografije pritrdili še natisnjeno vabilo in vizitko vložili v kuverto. 


* Ta objava ni sponzorirana. Na žalost:)

KAKO SE PRVIČ LOTITI ŠIVANJA

ponedeljek, 27. marec 2017

Pred leti sem šla na predstavitveno delavnico šiviljskega tečaja, na katerem pa se o šivanju nismo naučili ničesar, saj je imel zgolj predavatelj šivalni stroj. Namesto tega smo na hipotetičnem primeru narisali kroj za krilo, po navodilih predavatelja. Ker se je vse slišalo zakomplicirano, na tečaj potem sploh nisem šla, tako da še vedno ne znam šivati, imam pa šivalni stroj, ki ga ne znam uporabljati. Kljub internetu, kjer je dostopnih veliko brezplačnih krojev ter navodil, kako določeno oblačilo sešiti (poglejte na Pinterest), to nič ne pomaga, če ne znamo uporabljati šivalnega stroja. Zato je današnja objava namenjena vsem nam, ki šivamo prvič. Idealno bi sicer bilo, da se za začetek udeležimo kakšnega tečaja, vendar nimamo vsi te možnosti. Občasno se organizirajo tudi brezplačne delavnice, teh se vsekakor splača udeležiti, dobro pa je, da že pred tem spoznamo svoj šivalni stroj, saj bomo tako lahko postavljali vprašanja, ki jih imamo glede našega šivalnega stroja.

Vsekakor pa se moramo najprej naučiti uporabljati stroj, šele nato bomo lahko krojili in zares kaj zašili. Potrebujemo:

- šivalni stroj s priborom (pride zraven)
- dva sukanca različnih živahnih barv (npr. rdeča in zelena)
- kos odvečnega blaga (najbolje da ni raztegljivo), npr. bombažne rjuhe
- škarje
- bucike

Na youtubu je kar nekaj dobrih videov, ki so namenjeni popolnim začetnikom. Problem je v tem, ker je ogromno različnih vrst šivalnih strojev, marsikdo od nas ima doma še jugoslovanskega, zato je težko slediti videom. 

Najprej moramo šivalni stroj vključiti v elektriko, nato pa moramo ugotoviti, kako sukanec naviti na vretence - kolešček (ang. bobbin) in kako vpeljati sukanec (ang. thread) v iglo na šivalnem stroju. Na šivalnem stroju je oboje narisano, pomagamo si lahko z navodili, če jih imamo. Če je šivalni stroj novejši, lahko poskusimo na internetu najti naš model in morda tudi kakšen posnetek.

Kako vpeljemo sukanec v iglo:




Kako vpeljemo spodnji sukanec v vretence:




Vstavljanje sukanca v čolniček:



Sedaj, ko smo pripravili sukanec, lahko začnemo šivati na koščku starega blaga, ki ga bomo imeli za vajo. Preden začnemo, pa si zapomnimo, da mora biti igla pred vstavljanjem sukanca ali blaga, preden zamenjamo vrsto šiva ali preden blago potegnemo izpod šivalnega stroja, vedno dvignjena. Dvignemo jo lahko s koleščkom na desni strani šivalnega stroja, ki ga sukamo proti sebi, dokler igla ni v dvignjenem položaju. Preden začnemo šivati, moramo tačko spustiti dol, da se bo dotikala blaga. Če na to pozabimo, bo igla sicer vbadala v blago, vendar šivala ne bo. Poskusimo z ravnim šivom: na šivalnem stroju poiščimo, kje ravni šiv nastavimo, blago vstavimo pod tačko, jo spustimo, nato pa počasi pritisnemo na pedalo. Blago držimo z levo roko, z desno ga usmerjamo, vendar pazimo, da nas tačka ne udari. Na stroju poiščimo gumb, s pomočjo katerega bomo šivali nazaj. Ko začnemo šiv, ga moramo namreč zatrditi, da se ne razpara. To naredimo na začetku in na koncu šiva, tako da najprej naredimo nekaj šivov naprej, nato nekaj šivov nazaj, nato pa šivamo naprej.



Če nam je zgoraj opisano uspelo v enem popoldnevu, potem smo se že veliko naučili in si lahko vzamemo nekaj premora, naslednjič pa lahko poskusimo z zig zag šivom. Za prvi projekt priporočamo našitje žepka iz blaga na obstoječo majico, postopek smo opisali tukaj: KLIK!

Nato se lahko lotimo šivanja vrečke iz blaga: KLIK! ali etuija za sončna očala: KLIK!.




DAN NESKONČNIH SANJ

ponedeljek, 18. marec 2019
Vsi sanjamo.
 Vsako noč in vsak dan.
 V vseh barvah in oblikah.
 Tako izgledajo naše sanje.



DIY PROJEKT: SVEČE IZ ODPADNEGA OLJA

ponedeljek, 19. februar 2018

V preteklem tednu smo, tako kot se za pustno soboto spodobi, cvrli krofe. Krofov že zdavnaj ni več, za njimi pa je ostalo olje, za katerega ne vemo, kam z njim. V straniščno školjko ali v odtok se ga ne sme zliti, zato lahko ohlajeno olje nalijemo v stekleno ali plastično posodo ter ga shranimo do akcije zbiranja nevarnih odpadkov ali pa ga odpeljemo v zbirni center za odpadke, kar pa nam je, priznamo, pogosto odveč. Precej bolj zabavno, pa tudi okolju prijazno je, če iz odpadnega olja naredimo sveče. Izdelava sveč je enostavna in hitra, hkrati pa naredimo nekaj dobrega tako za okolje kot zase, saj svečke polepšajo naš dom, lahko pa jih podarimo tudi v dar.


Za izdelavo sveč poleg odpadnega olja potrebujemo še parafinski vosek in stenj, ki ju lahko kupimo v trgovinah za ustvarjanje, ter aromatično olje in barve (lahko kupimo barve za sveče, ali pa uporabimo kar voščenke ali barve za pirhe).

Sestavine lahko kupimo sami, ali pa (še enostavneje) kupimo že pripravljen komplet za izdelavo sveč iz odpadnega olja Oilright in s tem podpremo slovensko socialno podjetje Bolje, ki je bilo ustanovljeno z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.


Za eno svečo potrebujemo:
- 125 ml prečiščenega odpadnega olja
- 25 g parafinskega voska (ali kakšnega drugega voska)
- eterično olje
- barve 
- košček tršega papirja
- kozarček za svečo (mi smo shranili kozarce, v katerih so bile že prej sveče)

Priprava:
1. Ohlajeno uporabljeno olje precedimo skozi cedilo ali gazo, da ga prečistimo. Najbolje da olje pred tem stoji kakšen dan ali dva. 
2. Pripravimo košček tršega papirja, ki ga bomo potrebovali zato, da bo stenj obstal na sredini sveče: iz tršega papirja izrežemo trak širine 1 cm, ki je 1-2 cm daljši od premera kozarca ter na sredini z luknjačem naredimo luknjico.
3. Stehtamo parafinski vosek in mu primešamo eterično olje (približno 1 žličko).  
2. Olje nalijemo v posodo in mu primešamo tretjino parafinskega voska, dobro premešamo ter postavimo na štedilnik.
4. Olje segrevamo 1-2 minuti na močnem olju, da se vosek stali. 
5. Nato posodo odstavimo ter primešamo preostali vosek. Dobro premešamo, da se vosek razporedi po celotni zmesi.
6. Pustimo stati 2 minuti, nato dodamo želeno barvo. Mi smo preizkusili različne barve v obliki voščenk in barve za pirhe (kar smo našli doma:)).
Voščenko v želeni barve smo narezali na manjše koščke in jo primešali olju in vosku, kjer se je stalila. Ena voščenka da precej intenzivno barvo, če želimo, da barva ni tako intenzivna, je uporabimo le pol.
Preizkusili smo tudi barvo za pirhe v prahu. Eno vrečko barve za pirhe smo primešali olju in vosku. Zrnca se sicer niso popolnoma raztopila, ampak so se usedla na dno posode, tako da smo potem bili pri vlivanju v kozarce previdni, da zrnc nismo vlili v kozarce.
Smo pa ugotovili, da tudi če barve ne dodamo, so sveče lepe - v belem odtenku, kot je videti na zgornjih fotografijah.
7. Tekočino vlijemo v kozarec za svečo, nato vanj potopimo stenj. Papirnati trak namestimo na stenj ter ga položimo na kozarec, kot je razvidno iz spodnje fotografije.
8. Pustimo, da se vosek strdi. Nato odrežemo stenj kakšen centimeter pod robom kozarca. 
9. Priporočljivo je, da sveča počiva kakšen dan, preden jo uporabimo.
10. Svečo prižgemo in se prepustimo prijetni toplini in vonju svečke.

Pri pisanju objave sem našla tudi posnetek Oilright, ki lepo prikazuje postopek priprave: KLIK!.







*Ta objava ni sponzorirana.

DVIGNJENE GREDE

ponedeljek, 4. marec 2019

V mesecu februarju sva se z Miho intenzivno ukvarjala z vzpostavitvijo vrta. Površino bodočega vrta sva lansko leto zastirala s travnim odkosom. Takrat še nisva bila povsem prepričana kakšen vrt bova imela. Leto dni pred zastiranjem sva pripeljala dve traktorski prikolici hlevskega gnoja, da bi ga skompostirala in uporabila na gredicah. Ob načrtovanju vrta sva se odločila, da bo sestavljen iz dvignjenih gred. Zanje sva se odločila iz mnogih razlogov, eden glavnih pa je bil ta, da pridobiva dodatnih 15cm, saj je na območju vrta v zemlji veliko kamenja, ki bi oviralo rast rastlinam. Na ta način bova pripomogla k večji uspešnosti rastlin. Izdelave gred sva se lotila precej optimistično in se pri končnih stroških malo uštela. Pri odločitvi za tak način in pri sami izdelavi gred nama je bil v veliko pomoč članek Dvignjena greda iz Vrt-a Obilja.

POROKA 2015: DEKORACIJA & ZAHVALE

četrtek, 14. maj 2015

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik.

Pri poročni dekoraciji je dobro začeti z barvo, ki naj bi bila rdeča nit poroke (barva poroke), zato ker je od tu naprej nato vse lažje, saj vemo, v katerih barvah iščemo dekoracijo. Jaz sem najprej mislila, da bi lahko bila to rdeča barva, ker je najbolj klišejsko valentinova, saj smo imeli poroko ravno na valentinovo. Zadovoljna sem, da smo se potem odločili za barvo starega zlata, saj mi je bil končni izgled res lep in v vintage pridihu, ki smo ga imeli že z izbiro šopka, pa tudi moje obleke, plašča in nakita. S to barvo se lepo ujamejo vse barve narave: zelena, rjava, rdeča, oranžna in vsi vmesni odtenki. To pričara prelivanje in zlivanje z barvami narave, barvami v cerkvi, kjer je značilno veliko pozlate, vse pa se najbolj odrazi na fotografijah. Za zimsko poroko se mi zdijo primernejše pastelne in ne preveč intenzivne barve. Namesto da bi dobili značilno in opazno kombinacijo (kar dobimo v primeru, če se odločimo za izrazito barvo kot npr. popularne: vijola, oranžna), dobimo hvaležnejšo barvno paleto, pri kateri si lahko privoščimo različne odtenke.

Dekoracijo smo potrebovali v cerkvi, gostilnici, kjer smo imeli pogostitev in v restavraciji, kjer smo imeli slavje. Ikebano za cerkev (lahko vidite tukaj) smo naročili v cvetličarni, klopi in oltarja nismo dekorirali. Pravzaprav smo imeli poleg ikebane dekoracijo le na stolih za mladoporočenca in priči. Najraje bi za te stole najela prevleke, saj je to za 4 stole res minimalni strošek, izgleda pa lepo in svečano, vendar pa župnik ni vedel, katere stole bo uporabil za poroko, zato sem raje kupila 4 bele mašne na poteg.


V restavraciji, kjer smo imeli slavje, smo vse dekorirali sami, čeprav sem sprva mislila, da bi to delo prepustila cvetličarju, vendar sem na koncu ocenila, da bomo zmogli brez njega. Preko Ebaya sem naročila sizoflor v zlati barvi, mašne za stole (na katerih so bile bele prevleke) v skoraj neopazni nežni krem barvi (morala bi izbrati rjave) in mašne na poteg v zlati barvi za dekoracijo avtomobilov (druge dekoracije avtomobilov nismo imeli). Vse našteto sem naročila 3 mesece pred poroko, tako da je vse prispelo pravočasno.


Dekorirati je bilo potrebno 5 okroglih miz in "čelo", to je podolgovato mizo, kjer sva sedela nevesta in ženin s pričami ter starši. Na sredino vsake okrogle mize smo dali sizoflor in ga odrezali 2 prsta pod robom mize. Sizoflor je bilo treba konkretno zapogniti oz. narediti rob, da se je manj premikal. Na vsako od okroglih miz smo dali vazico z oranžnimi vrtnicami, med katerimi je bil listek z napisom priimka tistih, ki so za tisto mizo sedeli (sedežni red). Poleg vaze smo za vsako mizo pripravili jedilni list, ki smo ga dali v lep okvir.


Okvirji so bili kupljeni v trgovini Madal Bal. Ker niso plastični, temveč iz lesa in stekla, smo med dekoriranjem enega tudi razbili. K sreči smo jih imeli dovolj, tako da se to ni poznalo. Z jedilnimi listi je bilo kar nekaj dela, oblikovala sem jih v Photoshopu in natisnila na svetleč papir. Kljub temu, da smo na mize dali samo te tri stvari, je bila miza na dan poroke zelo polna, saj je bil na vsaki mizi še krožnik s pecivom in sadnimi nabodalci ter pijačo (nalepke za vino smo izdelali sami, postopek je prikazan tukaj), tako da mize niso izgledale prazne.


ROŽE

Rože za gostilnico in restavracijo so bile moj projekt. Najbolj me je skrbelo, da bi rože ovenele še preden bi prišli v restavracijo. Ko sem teden pred poroko iskala, kje še bi lahko rože naročila, razen v cvetličarni, sem najlepše rože našla v Hoferju, kjer so bili tako prijazni, da so ugodili moji prošnji in za dan pred poroko naročili toliko šopkov kot sem jih potrebovala. Naročila sem oranžne vrtnice. Tako sem dobila res sveže rože, ki so se odlično obdržale. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, da so bile tudi cenovno zelo ugodne. V cvetličarni sem kupila še hrano za rože, tako da je bila v vseh vazah voda obogatena s to hrano, pa tudi prej, ko sem doma skrajšala stebla, sem k vodi dodala hrano za rože. Dolgo sem iskala vaze, saj nikjer niso imeli belih kvadratnih vaz, kakršne sem želela za glavno mizo. Na koncu sem jih kupila v Merkurju in ker niso bile bele, ampak prozorne, smo jih sami presprejali. Najprej smo jih posprejali z belim sprejem in šele ko se je ta posušil, smo nanje nanesli še sprej z drobnimi zlatimi bleščicami, oba spreja sem kupila v Bauhausu. Za okrogle mize smo uporabili manjše vaze, ki smo jih že imeli doma. Če se peclji vidijo v vazi, se optično povečajo in so videti čudno, zato smo se tudi lotili projekta s sprejanjem. Če bi uporabila prozorne vaze, bi imela še več dela, ker bi morala nekaj ukreniti glede pecljev, da se ne bi videli, dober primer je tukaj.


Vse vrtnice sem že doma skrajšala in jim odstranila večino listov (sem in tja sem kakšnega pustila). Šopke sem pripravila na način kot je prikazano v tem videu (kot prikažejo za rumene vrtnice). Zelo pomembno je, da se vsako steblo, tik preden se ga da v vazo, odreže, tako da rože ostanejo sveže dlje (kot je pojasnjeno v tem videu).

Ker sem dobila res sveže rože, bi jih lahko brez problema pripravila že v četrtek, namesto v petek, ko je bilo še nešteto drugih opravkov.


Za gostilnico sem naredila šopek tako kot je prikazano tukaj, dodala pa sem še zlato praprot, ki sem jo tudi kupila v trgovini Madal Bal, enaka kot je bila tudi v ikebani.

omizje po koncu ohceti


ZAKAJ NA POROKI NISMO IMELI BALONOV?

Zadnje časa so baloni trend poročnih dekoracij. Nekateri pari se odločajo, da v cerkvi vsako klop okrasijo z baloni, napolnjenimi s helijem, ob koncu obreda pa balone odvežejo in spustijo v zrak. Drugi imajo balone tudi kot dekoracijo v gostilni ali za dekoracijo avtomobilov. Nekje sem, pod fotografijo svatov, ki spuščajo balone v zrak, prebrala komentar, da je bolj primerno spuščati balone kot živali (nekateri pari namreč spustijo grlice kot simbol ljubezni). Malo je poznano dejstvo, da lahko baloni škodijo pticam in naravi. Že en balon lahko predstavlja resno grožnjo, kar velja še toliko bolj, če naenkrat spustimo več balonov, saj se lahko ptice zapletejo v trakove, s katerim je bil balon privezan, ali pa ga zamenjajo za hrano, zaradi česar ptica umre. Več lahko preberete tukaj. Poleg tega je helij, s katerim so baloni napolnjeni, neobnovljiv vir, prodajna cena helija pa je prenizka. Manj je znano tudi, da je zelo dragocen vir v medicini in znanosti, zaradi česar ga je škoda tratiti za balone, saj njegove zaloge pojenjajo. Helij je tako dragocen, da bi morali, po oceni enega izmed strokovnjakov, za en balon odšteti 80 eurov. Sicer pa se mi baloni za poročno dekoracijo tako ali tako niso zdeli dovolj elegantni in svečani.

ZAHVALE

Namesto da bi svatom ob zaključku dala najino fotografijo, sva zahvale dala v vsako škatlico s piškoti. Oblikovala sem jih v Photoshopu, v fotokopirnici pa so mi jih natisnili na 200-gramski papir.

Za vse sodelujoče (glasbenike, župnika, fotografa in snemalca, vodjo strežbe v gostilnici, kjer smo imeli pogostitev med obredoma) sem pripravila zahvalna darilca, in sicer sem kupila kremni med za ženske in medeni liker za moške, na katere sem privezala zahvale, vsak pa je dobil še škatlo piškotov. Za matičarko in pooblaščenko sem pripravila simbolično darilce, in sicer za vsako lonček kremnega medu ter čaj.

Ker so se najini svati za naju zelo potrudili, sva se jim po poroki zahvalila tako, da sva za vsako družino dala razviti fotografije, s čimer je bilo veliko dela, saj smo morali najprej izbrati fotografije, nato pa smo jih še razvrstili v albume, ki sem jih naročila tukaj.

PRAZNIČNI DIY: ADVENTNI VENČEK ZA VOŠČILNICE

sreda, 24. december 2014
Ali se tudi vam dogaja, da med prazniki prejmete kup lepih voščilnic, pa ne veste kam z njimi? Ali pa imate morda določeno mesto, kamor prejete voščilnice postavite?

Na blogu Craftiness is not optional sem naletela na zanimiv DIY projekt, ki ima dve funkciji - nadomesti tradicionalni adventni venček, hkrati pa je držalo za voščilniceVse kar potrebujemo, je žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici, ki ga razdremo in oblikujemo v obroč, lesene ščipalke, ki  jih lahko presprejamo v želeno barvo, lesene perle, ki jih nanizamo na obroč in okrasni trak.


Potrebujemo:

- žičnati obešalnik, ki se ga ponavadi dobi v čistilnici (ali prb. 1 m dolgo žico)
- 50 lesenih ščipalk (cena za 25 ščipalk je 1,69 eur v trgovini Rayher)
- sprej poljubne barve (cena spreja je prb. 7 eur)
- lesene perle (cena 60 perl je 2 eur v Rayher)
- poljuben okrasni trak

Kovinski obešalnik razdremo in ga oblikujemo v obroč (kot tukaj). Lesene ščipalke pripnemo na rob kartonske škatle, jih presprejamo in pustimo, da se barva posuši.  


Na obroč nanizamo okoli 50 lesenih perl. Zatem začnemo na obroč pripenjati ščipalke v poljubnem vzorcu, npr. perla, ščipalka, perla.... (kot na fotografijah). Ščipalke pritrdimo tako, da se vdolbina na sredini ščipalke lepo vsede na obroč in da je del ščipalke, ki ga uporabljamo za pritrjevanje, na zunanji strani obroča (tako, da bomo lahko na zunanji del pripenjali voščilnice). 

Nato odrežemo odvečno žico in konca zalepimo skupaj (jaz sem uporabila kar washi tape). Z okrasnim trakom naredimo zanko za obešanje (kot tukaj), potem pa še pentljo, ki jo pritrdimo na zanko.

DIY PROJEKT: PRENOVA STENSKE URE

četrtek, 22. marec 2018
Na maturantskem plesu sestrične sem na srečelovu zadela uro:). Ker nad izgledom nisem bila navdušena, ure pa nisem želela zavreči, sem se odločila, da jo prenovim. Vse, kar sem potrebovala, je bila samolepilna folija, ki mi je ostala od prenove kuhinjskih vrat (tudi ta DIY projekt čaka na objavo:)) ter barvo za les, ki mi je ostala od prenove stolov. Tako sem enostavno in poceni prišla do novega izgleda stenske ure, ki že ima svoje mesto v kuhinji.



Potrebujemo:
- Samolepilno folijo (jaz sem uporabila samolepilno folijo d-c-fix v beli barvi, ki sem jo kupila v Bauhausu)
- Barvo za les (jaz sem uporabila Chalky Finish v mint barvi, ki sem jo kupila v trgovini Rayher)
- Škarje, čopič, olfa nož, washi tape ali zaščitni lepilni trak

Postopek izdelave:
1. Z zaščitnim lepilnim trakom razpolovimo površino ure. Lahko jo razpolovimo navpično, vodoravno ali poševno. Sama sem jo razdelila poševno (tako, kot da bi minutni kazalec kazal na 7.5 minute oziroma na 37.5 minute).
2. Prebarvamo polovico površine ure z barvo za les. Če želimo, da je površina bolj gladka, uporabimo tanjši čopič. Počakamo, da se barva posuši. Če en sloj ni dovolj prekriven, nanesemo dodaten sloj barve.
3. Izrežemo pravokoten kos samolepilne folije in jo nalepimo na uro. Nato vzamemo olfa nož in odstranimo odvečno folijo tako, da zarežemo v folijo in pod kotom približno 45 stopinj z nožem drsimo ob robu ure.
4. Če želimo, označimo na uri še 3, 6, 9 in 12 z ozkimi trakovi, ki jih izrežemo iz samolepilne folije. Ker potrebujemo trakove v beli in mint barvi, izrežemo kos samolepilne folije, ki ga prebarvamo z barvo za les. Počakamo, da se barva posuši.
5. Iz samolepilne folije izrežemo dva manjša pravokotna trakova v beli barvi in dva v mint barvi. Trakove nalepimo na uro na mesta, ki označujejo 12. uro, 3. uro, 6. uro in 9. uro.
6. Če želimo, prebarvamo tudi kazalce.
7. Uro obesimo.


* Ta objava ni sponzorirana.



PODSTAVKI IZ PLUTE & SADNA VODA

sreda, 14. september 2016
Podstavki iz plute z geometrijskim vzorcem, katerih izdelava je hitra in enostavna, so zelo zabavni, saj lahko z njimi ustvarjamo vedno nove oblike in vzorce. So kot preproste sestavljanke, ki jih lahko uporabimo posamično za kozarce ali pa jih zložimo skupaj in jih uporabimo kot podstavek za vročo posodo, vrč ali rože.


Živahne barve na podstavkih popestrijo vsako mizo, predvsem ko več podstavkov zložimo skupaj, če pa zraven postrežemo še vodo s sadjem, na mizi niti ne potrebujemo druge dekoracije. Voda s sadjem, skupaj z ledom, je odlična popestritev poletnih piknikov, sama pa si jo pripravim tudi takrat, ko se naveličam navadne vode. Recept za pripravo sadne vode je vedno drugačen, saj je odvisen od vrst sadja, ki jih imam v hladilniku.


Za izdelovo podstavkov potrebujemo:
- pluto (bolje je, če je debelejša), 
- akrilne barve (ali barvne spreje) in
- washi tape (ali ličarski trak).

Ker sem kupila v Kiku (za 1 eur) že izrezane okrogle podstavke iz plute, z izrezovanjem nisem imela veliko dela. S pomočjo šestila in geo trikotnika sem začrtala šestkotnike, jih izrezala, potem pa del podstavka prelepila tako, da sem lahko pobarvala prvi "romb". Uporabila sem akrilne barve, ki sem jih imela doma, s čopičem nanesla en sloj, počakala, da se je barva posušila, odlepila lepilni trak in ponovila postopek še z drugo barvo. Idejo za izdelavo podstavkov sem našla na blogu Sugar & Cloth, kjer je mogoče najti tudi slikovni prikaz izdelave podstavkov.


Za sadno vodo potrebujemo:
- sezonsko sadje (npr. breskve, jagode, borovnice, maline, kumare...)
- nekaj vejic sveže mete ali melise
- limono/limeto/pomarančo
- (po želji) sirup (npr. bezgov, metin...)
- led

Sadje operemo in narežemo na večje koščke. Če uporabimo citruse, jih olupimo, razen če je lupina užitna (če so bio). Če želimo, lahko iztisnemo sok pomaranče (za bolj sladek okus) ali limone/limete (za bolj osvežilen okus). Vejice mete ali melise operemo in jih oskubimo. Vse skupaj damo v vrč, ki ga napolnimo z vodo. Dodamo lahko še sirup (za bolj zdravo različico napitka ga izpustimo) in vrč postavimo v hladilnik za uro ali dve. V vrč dodamo led in postrežemo. Nekaj idej, kako kombinirati okuse najdete na: She uncovered in Super skinny me.