ROADTRIP PO ITALIJI: TOSKANA, RIM, NEAPELJ, AMALFI OBALA

sreda, 25. november 2020
Poletje se je prevesilo v jesen, jesen pa počasi v zimo in najin dopust po Italiji je že (pre)daleč stran. Letošnje poletje je bilo zaradi epidemije nekoliko nenavadno, saj dopusta nisva planirala toliko vnaprej kot pretekla leta. Tako sva se dva tedna pred dopustom odločila, da greva v Italijo - zato, ker ima letos Italija malo tujih turistov in je bila to odlična priložnost za obisk najbolj turističnih mest; zato, ker je Italija blizu in jo lahko obiščeš z avtom; zato ker je bila epidemiološka slika v tistem času v Italiji odlična in zato, ker je Italija preprosto čudovita. 

V Italiji sva preživela 11 dni in sicer v Toskani, Rimu, Neaplju in na Amalfi obali. Roadtrip sva planirala tako, da sva bila po nekaj dni v mestu, nekaj dni na obali, saj so bili dnevi v mestih bolj aktivni, na obali pa bolj ležerni. Kje sva se ustavila, kje sva prenočevala in kaj sva videla si lahko preberete v današnji objavi, z vami pa delim tudi nekaj video utrinkov z roadtripa.

 
Letos sva se, dva tedna pred dopustom, odločila, da greva na 12-dnevni roadtrip po Italiji. Najin končni cilj je bila Amalfi obala, vmes pa sva se ustavila še v Toskani, Rimu in Neaplju. Roadtrip sva splanirala tako, da sva bila po nekaj dni v mestu, nekaj dni na obali, saj so bili dnevi v mestih bolj aktivni, na obali pa bolj ležerni. Je pa res, da je takšen dopust v vsakem primeru zelo aktiven in da domov ne prideš najbolj spočit. Prineseš pa domov najlepše spomine. 

Termin
Midva sva bila v Italiji v avgustu, ravno v času ferragosta, torej v času, ko je bilo v obalnih mestih največ turistov. Po drugi strani pa so bila mesta zato bolj prazna. Če namrevate v Italijo, se mogoče izognite temu terminu tudi zaradi vročine - idealen čas za takšen roadtrip je junij ali pa september. 

Itinerarij 
1. dan: San Gimignano, Siena, Asciano 
2. dan: Asciano, Bagni San Filippo, Saturnia, Rim 
3. dan – 4. dan: Rim 
5. dan: Vatikan, Sorrento 
6. dan: Sorrento, Capri 
7. dan: Sorrento, Pompeji, Neapelj 
8. dan: Neapelj 
9. dan: Neapelj, Atrani 
10. dan: Positano 
11. dan: Atrani, Amalfi 
12. dan: Atrani, Slovenija 

Prenočišča
Cene prenočišč v mestih so bile precej ugodne (poleg tega je bilo res veliko izbire), cene prenočišč na morju pa so bile noro visoke. Največ časa pri planiranju mi je vzelo iskanje prenočišč, saj je moralo zadostiti več kriterijem – dobra lokacija (v mestih blizu javnega prevoza oz. v centru mesta, v mestih blizu morja), možnost parkiranja v bližini (večinoma za doplačilo), cene znotraj najinega budgeta (za prenočišča sem bila pripravljena dati toliko, kolikor bi avgusta dala za hiško ob morju na hrvaški obali), obvezna klima in pa simpatičen izgled sob oz. apartmajev. Tako sem pregledala cel booking, da sem našla nastanitve, kjer so bili izpolnjeni vsi kriteriji :). Z nastanitvami sva bila zelo zadovoljna, tako da prilagam seznam prenočišč se na dnu objave (ta objava ni sponzorirana). 

Stroški prevoza
Če se odpravljate na roadtrip po Italiji, morate imeti v mislih tudi to, da so stroški cestnin, goriva in parkirišč precej visoki. Največ nanesejo stroški parkirišč ob nastanitvah. V Neaplju je bila cena za 2 nočitvi 50 eur, v Sorrentu 40 eur, v Rimu sva lahko parkirala na ulici (sicer je cena v parkirni hiši 15 eur na dan), v Atraniju pa sva odštela 80 eur za tri nočitve. V Atraniju se nama je zgodilo, da je bila edina parkirna hiša daleč naokoli (Luna Rossa) popolnoma zasedena (v Atrani sva prišla namreč v petek, ko je večina dopustnikov zaključevalo dopust in je bila zato na cestah gneča in kaos). Tako sva prvi dan pustila avto na parkirišču v mestecu, kjer sva morala vsake 4 ure podaljšati parkirnino (na srečo sva imela vsaj to možnost). Vožnja po Amalfi obali in parkiranje je bilo precej stresno, v eni točki sva se ustrašila, da niti ne bova mogla nikjer parkirati svojega avtomobila in bova morala predčasno domov. Podobno izkušnjo sva imela tudi v Sorrentu, saj rezervacija parkirišč v času največje sezone ni možna. Tako da, če se boste opravljali na Amalfi obalo v največji sezoni, priporočam, da avto pustite v Neaplju in se z ladjo pripeljete na Amalfi obalo. 

Tudi cene ladij (Sorrento-Capri, Amalfi-Positano) niso najugodnejše. Za vozovnice do Caprija sva odštela 78 eur, do Positana pa 36 eur. 

Kar se tiče cestnin, sva odštela približno 100 eur, za gorivo pa približno 150 evrov. Cena goriva v Sloveniji je bila precej nižja kot v Italiji, tako da sva tankala v Sloveniji, potem pa sva pazila, da sva gorivo dotakala izven avtocest, saj so cene tam precej višje. 

Skupni stroški prevoza so bili tako presegli 500 evrov, kar je precej visok znesek. 

Ostali stroški 
Ostali stroški so bili predvsem stroški hrane (v povprečju 25 eur na osebo za obrok s pijačo) in stroški vstopnic (v Rimu je bil to voden ogled Vatikanskih muzejev (30 eur na osebo), vstopnica za kupolo bazilike sv. Petra (10 eur na osebo) in vstopnina za Pompeje (11 eur na osebo)). Sva pa, predvsem jaz, zapravila še kar nekaj denarja za spominke, oblačila, kozmetiko in obutev :). 

1. dan: Toskana - San Gimignano, Siena, Asciano 
Prvi dan je bil bolj ležeren, saj sva želela na najino končno destinacijo - turistično kmetijo Mocine v Ascianu - priti čimprej in se naužiti toskanskega podeželja. Tako sva se na poti ustavila le v San Gimignanu in v Sieni, kjer sva že oba pred časom bila. Če me je prvi obisk teh dveh toskanskih mestec očaral, pa je imel drugi obisk bolj nostalgičen in domač pridih. O našem roadtripu po Toskani sem že pisala - podrobne informacije najdete v objavi: Link 

Turistična kmetija Mocine naju ne navdušila - od gostiteljice (za turistično kmetijo skrbi gospa sama), do hrane (gospa pripravi za 30 eur na osebo pravo pojedino skupaj z njihovim domačim vinom), do nastanitve, razgledov in spokoja. Res idilično. 

Drugi dan: Toskana - divje toplice (Bagni San Filippo, Saturnia) 
Drugi dan je bil namenjen obisku divjih toplic - Bagni San Filippo in Saturnie, ki so ene od drugih oddaljene približno 1 uro in pol vožnje po lokalni (tudi makadamski) cesti. Midva sva se najprej ustavila v Bagni San Filippo, kjer sva morala čakati na vstop, saj so bile zaradi korone omejitve (v naravnem parku se je lahko zadrževalo max 120 ljudi). V Saturnii omejitev ni bilo, tako da je bilo tam ljudi v popoldanskih urah res veliko. Pravijo, da se Saturnio najbolj splača obiskati zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom in uživati v spokoju in čisti vodi. Je pa obisk enih in drugih term svojevrstno doživetje. Ko smo bili pred leti v Toskani, smo obiskali divje toplice Petriolo, ki si jih najbolj zapomnili po vonju (vonj po žveplu - gnilih jajcih) in pa po vroči vodi. Tudi v Bagni di San Filippo in Saturnii veter na momente prinese ta, ne najbolj romantičen, vonj, a ga je bistveno manj, voda pa je prav tako prijetno vroča. Ljudje se po koži namažejo z blatom iz dna reke, ki naj bi imel zdravilne učinke in uživajo v namakanju v mini bazenčkih. Vseeno pa svetujem, da ne oblečete svojih najljubših kopalk – sama sem jih namreč še cel teden prala, ker vonja nikakor nisem mogla spraviti iz njih :). 

Mimogrede, parkiranje v Bagni di San Filippo je plačljivo, v Saturnii pa brezplačno. 

Tretji, četrti, peti dan: Rim in Vatikan 
Iz Saturnie sva se odpravila proti Rimu, kamor sva prispela v večernih urah. Nastanitev sva rezervirala v predelu Prati, predelu zraven Vatikana (vstop v Vatikanske muzeje je bil le nekaj ulic proč od naju), poleg tega pa je bil blizu tudi metro. Rim sva si splanirala tako, da sva si v prvih dveh dneh ogledala znamenitosti Rima, zadnji dan pa sva obiskala še Vatikan. 

Pred odhodom v Italijo sem glede na itinerarje na spletu pripravila Google maps zemljevid za ogled vseh znamenitosti, ki ga delim tudi z vami, skupaj z restavracijami, gelateriami in lokali, ki so nama bili všeč. Dnevi so splanirani tako, da se v počasnem tempu sprehajaš po mestu in si ogleduješ znamenitosti, si vmes privoščiš kavico, sladoled, posedanje v senci, nakupovanje v butikih in dan zaključiš s kozarcem vina ali koktejlom. 

Google Maps  :
https://goo.gl/maps/QzPUye6xG27zZoeVA

Kar je super v Rimu (in tudi drugje po Italiji) so pitniki s pitno vodo, saj je zaradi sopare in vročine hidracija res pomembna. Pitnikov je v mestu ogromno, voda pa je okusna in hladna. 

Po Rimu sva se večinoma sprehajala oz. uporabljala eletrične skiroje, ki so povsod po mestu (razen v Vatikanu). Metroja nisva uporabljala veliko, večinoma dvakrat dnevno, da sva prišla do začetne točke in se vrnila nazaj v stanovanje. Rim je res čudovit, domač, prijeten in zelooo vroč. dnevi v Rimu so bili zelo aktivni, sva pa videla vse glavne znamenitosti. Trije dnevi so bili tako ravno prav, da imava razlog, da se še kdaj vrneva. Rim je bil v avgustu (ko zaradi korone skorajda ni bilo turistov) prazen, saj se Italijani odpravijo na dopust v obalna mesta. 

Vatikan in Vatikanske muzeje sva obiskala zadnji dan. Priporočam, da prej rezervirate vstopnice, da ne čakate na vstop – midva nisva imela možnosti, da bi kupila vstopnico brez vodenega ogleda, saj so le-te že pošle, če pa imate to možnost, pa lahko izberete možnost brez vodiča in se sprehodite po muzejih sami. Še to, ko boste v baziliki svetega Petra (brezplačen vstop), se povzpnite še na kupolo (vstopnina) - vzpon po stopnicah je bil avgusta, sredi dneva v največji vročini in z masko na obrazu sicer kar naporen, je bil pa razgled na vrhu definitivno vreden prehojenih 320 stopnic (skupno je 551 stopnic, če uporabiš dvigalo (cena vstopnice je 2 eur dražja), jih prihraniš dobrih 200). 

Šesti dan: Sorrento in Capri 
V Sorrento sva po dolgi vožnji (dosti daljši kot je bila planirana) prispela iz RIma v večernih urah. Če je bil Rim prazen, pa je bil Sorrento (in ostala mesta Amalfi obale) nabito poln. Srečo sva imela, da sva dobila parkirno mesto na parkirišču. Eno mesto se je sprostilo šele, ko sva povedala, pri kom prenočujeva (veze povsod pridejo prav :)). Z golf cartom so naju in najino prtljago odpeljali v center mesta, kjer sva imela rezervirano nastanitev. 

Plan za Sorrento je bil enostaven - ker so bili dnevi v Rimu naporni, sva želela dan v Sorrentu preživeti na ležalniku s knjigo v roki in plavanjem v morju. Nisva pa vedela, da so skoraj vsi ležalniki na plažah že vnaprej rezervirani in je potrebno na plažo priti zgodaj zjutraj, če želiš dobiti mesto (plaže so vse privatne, tako da brez plačila ležalnika ne prideš do morja). No, midva sva bila na plaži okoli pol desetih in nisva dobila ležalnikov. Tako sva, kljub (moji) slabi volji, plan hitro spremenila in se odločila za plan b in se opravila na Capri, ki je v vseh itinerarjih must-see destinacija. Kljub nepripravljenosti (s sabo sva imela torbo za na plažo in piknik blanket) sva se odpravila na turistično ladjo. 

Capri je bil nabito poln. Najprej sva si privoščila skok v morje, potem pa sva se vsedla na mini avtobus (kjer je bilo glede na korona omejitve občutno preveč ljudi), ki naju je odpeljal v mestece Anacapri, prijetno, umirjeno mestece, kjer se čas ustavi. Ker je mestece na nadmorski višini 275 m, tudi ni tako vroče in je za to bolj prijetno kot ob morju. S sedežnico se lahko povzpnete še višje, na Monte Solaro, kjer naj bi bil najlepši razgled z otoka. Midva sva se le sprehodila po mestecu do cerkvice San Michele in do vile San Michele, kjer je razgled prav tako čudovit. Privoščila sva si še (povprečno) kosilo in se nato odpravila nazaj, kjer sva še enkrat zaplavala v morju, potem pa skok na ladjo in via Sorrento. 

Sedmi in osmi dan: Pompeji in Neapelj 
Na poti v Neapelj sva se ustavila in si ogledala Pompeje. Izposodila sva si audio guide in se sprehodila skozi »mesto«. Najbolj me je presenetila velikost arheološkega parka, pa tudi to, kako dobro so posamezne stavbe ohranjene. Vsekakor priporočam ogled, s sabo pa le vzemite steklenico vode (v parku so pitniki, tako, da si lahko natočite svežo, hladno vodo), prigrizek (v parku je bilo zaradi korone vse zaprto) in udobna obuvala. 

Popoldne sva prispela v Neapelj. Lokacija najinega apartmaja je bila perfektna, saj nisva potrebovala javnega prometa in sva lahko do vseh znamenitosti prišla peš, poleg tega pa nisva imela težav s prometom (sicer je Neapelj znan kot prometno kaotično mesto). Avto sva pustila v garaži tik pod apartmajem (ključe pustiš tam in ti ga oni preparkirajo v garažo, ter ob dogovorjenem času vrnejo nazaj, kjer si ga pustil). 

Prvi večer sva se sprehodila ob morju po promenadi in se odpravila na večerjo v restavracijo Gino Sorbillo na napolitansko pico, kjer nisva imela najboljše izkušnje. Natakarica je bila izjemno neprijazna, poleg tega so na spletu oglaševali brezglutenske pice, ki jih niso več ponujali, pa še pico so prinesli po eni uri čakanja, saj so na naročilo pozabili. Pica je bila baje dobra, izkušnja pa malo manj :). 

Zjutraj sva se nato odpravila raziskovat mesto. Neapelj je popolno nasprotje Rima, ki je bogato, veličastno mesto. Neapelj je poln grafitov, je umazan, reven, nima posebnih znamenitosti - a vse to ima res poseben čar. Dan sva tako preživela tako, da sva se sprehajala po ulicah (najbolj me je navdušila ulica, kjer najdete sredi poletja vse za božično smrekico in jaslice), se ustavila na kavici, gelatu, na odličnih (brezglutenskih) slaščicah, kjer sva preizkusila njihove tradicionalne sladice (baba, sfogliatelle, itd.), se sprehodila po glavni shopping ulici in se seveda odpravila na odlično (tudi brezglutensko) napolitansko pico. Kje sva se sprehajala, si lahko ogledate v Google maps zemljevidu z odličnim enodnevnim itinerarjem. 
Google maps: 

Deveti, deseti in enajsti dan: Amalfi obala 
Za konec naju je čakal najlepši del dopusta – čudovita Amalfi obala, v katero sem se popolnoma zaljubila. Predvsem v mestece Atrani, kjer se čas ustavi. Mestece je čarobno, kot bi ga naslikal, z eno ulico, enim trgom, eno trgovino, eno mesnico, eno ribarnico, eno trgovinico z zelenjavo in tremi restavracijami. Kljub majhnosti pa imaš v mesecu vse, kar potrebuješ za celoten dopust. 

Ker pa sva bila na Amalfi obali le tri dni, sva se vseeno odločila, da se z ladjico zapeljeva še do Positana, ki je po mnenju mnogih najlepše mestece Amalfi obale. Iz Atranija ladnjica ne vozi, zato je potrebno iti v Amalfi, ki pa je le dobrih 15 minut hoje oddaljen od Atranija. Tudi v največji vročini hoja ni tako naporna, predvsem zato, ker Atrani in Amalfi povezuje tunel, kjer je prijetno hladno. Lahko pa se odpravite tudi po drugi poti, med idiličnimi hišicami Atranija, kjer lahko uživate ob čudovitih razgledih na Atrani in Amalfi. 

Positano je sicer res idiličen, je pa tudi zelo turističen in drag. Midva sva se v Positanu sprehodila po glavnih ulicah in se naužila čudovitih razgledov. Na poti nazaj sva se ustavila še v mestu Amalfi, ki je bil tisti dan nabito poln. Ko sva se naslednji dan, po celodnevnem poležavanju na plaži, zvečer odpravila v Amalfi, da nakupiva še kakšen spominek, je bila slika popoldnoma drugačna. Večina turistov je namreč ravno v nedeljo odšlo domov, tako da je bilo mestece skorajda prazno (obala se namreč po 25. avgustu precej izprazni, tako da je to idealen termin za obisk obale). Je pa tako, da če boste kupovali razne spominke, mogoče to raje storite v Amalfiju, saj so cene za enake ali podobne izdelke v Positanu precej višje. 

Če bi bila v Atraniju še kakšen dan več, bi se verjetno odpravila še na voden ogled nasada limon. Amalfi obala je namreč (poleg keramike) znana po limonah, ki jih zelo uporabljajo v svoji kulinariki. Ko sva si v Atraniju privoščila večerjo v odlični restavraciji Ristorante Savo, so imele vse jedi limonin podton, tako da so bile jedi precej drugačne, kot smo jih vajeni pri nas. 

Še to, v Atraniju sva na srečo lahko bila na javni plaži, ki je namenjena domačinom. Sva se pa morala pred vstopom na plažo zglasiti pri info točki in povedati, pri kom sva nastanjena, izpolniti obrazce z osebnimi podatki, poleg tega pa so nama izmerili temperaturo in nama dodelili številko »parcele« na plaži. Na plaži je bilo namreč omejeno število mest, tako da si mesta nisi mogel izbrati sam. Če nastanitev ne bi omogočala tega, da bi bila na javni plaži, bi morala vsak dan na privatni plaži plačati 50 eur na osebo, pri čemer je bila v prvem dneh plaža tako zasedena, da mesta niti ne bi dobila, ker jih nisva predhodno rezervirala (za zanimivost: cena dveh ležalnikov in senčnika na javni plaži je znašala 15 eur za dve osebi). 

Edino, kar bi spremenila pri roadtripu je to, da bi rezervirala še eno prenočišče med Amalfi obalo in Slovenijo. Vožnja nazaj je namreč trajala 4-5 ur več, kot sva mislila, da bo, saj sva naletela na številne prometne nesreče, zastoje, hude nalive itd. 

Zaključek 
Dopsut je bil, predvsem glede na celotno situacijo z epidemijo koronavirusa, ko niti nismo vedeli, če bomo lahko šli na dopust, res nepozaben. Je pa tudi res, da dopust ni bil tako brezskrben, kot bi bil sicer, saj so Italijani zaradi vse večjega števila pozitivnih vsak dan bolj zaostrovali ukrepe. Vendar moraš to v tem času vzeti v zakup. Definitvno pa sva doživela Italijo, predvsem Rim, ki bi ga težko kadarkoli prej, saj je bilo v mestu res malo turistov. Roadtrip je bil odlično zastavljen, tako da če se boste sami lotili organizacije podobnega potovanja, si oglejte Google maps zemeljevide in si jih potem prilagodite še s kakšno dodatno postojanko, ki je midva nisva vključila. Morda je potovanje z avtom nekoliko bolj stresno in naporno, a ti da svobodo, da se ustaviš, kjer si želiš. Italija je res neverjetna in srečo imamo, da smo tako blizu nje. Sicer pa priporočam tudi obisk Sicilje, kjer sva bila dve leti nazaj, ki je čudovita in neverjetno raznolika. Več o potovanju na Sicilijo najdete na: KLIK! 

Seznam prenočišč
Asciano: Agriturismo Mocine, cena 80 eur (1 nočitev, soba) 
Rim: Alea Home Roma, cena 150 eur (3 nočitve, soba) 
Sorrento: Dea Guest House: 280 eur (2 nočitvi, soba) 
Neapelj: Dionisio's Luxary Apartments, cena 145 eur (2 nočitvi, apartma) 
Atrani: La Marea, cena 480 eur (3 nočitve, apartma)

* ta objava ni sponzorirana

Že sanjarim o ponovnem obisku,



1 komentar on "ROADTRIP PO ITALIJI: TOSKANA, RIM, NEAPELJ, AMALFI OBALA"