FERMENTIRANA AJDOVA POTICA

Pred časom sem bila na dveh delavnicah peke fermentiranih brezglutenskih jedi iz ajdove moke (natančneje kruha in krofov), ki ju je v sodelovanju z gospo Suzano Kranjec iz bloga Življenje brez glutena pripravila trgovina Mok'ca. Pred tem o pripravi fermentiranega kruha in ostalih pekovskih izdelkov nisem vedela veliko, sem pa iz delavnic odšla navdušena nad novo naučenim postopkom (predvsem nad rezultati) in pričela tudi sama s peko brezglutenskih fermentiranih jedi. 

Ko sem usvojila osnove priprave fermentiranega testa, sem začela iskati nove recepte. Predvsem za naše tradicionalne slovenske dobrote - za jabolčni zavitek in potico, saj sem ju nazadnje jedla pred leti, ko sem še uživala gluten (občasno sem si pripravila paleo verzijo jedi: recept za paleo potico in jabolčni zavitek lahko najdete tu! in tu!). Ker je pred vrati velika noč, sem si zadala, da najdem perfektni recept za potico iz ajdove moke. Tako sem prejšnji teden pekla potico kar trikrat in eksperimentirala z različnimi sestavinami in količinami ter nadevi. Objavljam recept za testo, ki je mene (in moje najbližje) najbolj navdušil. V testu je sicer uporabljeno tudi jajce, ki pa ga lahko, če se jajcem izogibate, tudi izpustite. Morda se na začetku zdi recept zapleten, vendar ni - le priprave se je potrebno lotiti dovolj zgodaj. Večino dela itak opravijo mlečnokislinske bakterije:).

Osnova za pripravo testa je starter oz. droži, zmes moke in vode, ki vsebuje mlečnokislinske bakterije in ki nadomesti kvas. Sama sem starter dobila na delavnicah, lahko pa ga pripravite tudi doma (priprave se morate lotiti nekaj dni pred peko). Podrobnejši opis priprave starterja lahko najdete na blogu Življenje brez glutena - Droži brez glutena. Še to, poleg starterja potrebujemo za pripravo testa tudi psyllium (indijski trpotec; več si lahko preberete tu!), ki ga uporabimo za rahljanje testa. Prav tako je potrebno omeniti, da pri pripravi fermentiranega testa ne uporabljamo kovinskih pripomočkov (posod, žlic, ipd.), ampak vse pripravimo v plastičnih (ali steklenih) posodah, za mešanje pa uporabljamo plastične (ali lesene) kuhalnice.

Priprava testa

Za pripravo testa potrebujemo:
- 170 g starterja iz ajdove moke
- 85 g vode
- 50 g masla
- 90 g sladkorja
- 100 g kokosovega mleka (ali sladke smetane)
- 1 vanilijev sladkor
- 3 žlice ruma
-  lupinico pol limone
- 1 jajce
- 200 g ajdove moke (deklarirane brezglutenske)
- 10 g psilliuma
- ščepec kurkume
- ščepec soli
- olje
- beljak (za premaz)

Postopek priprave:

Korak 0: Če še nimamo starterja, ga pripravimo tri dni pred peko potice: 

V stekleno posodo (sama uporabljam manjši kozarec za vlaganje) damo 50 g ajdove moke in 50 g vode in dobro premešamo s plastično žlico. Pokrijemo s kuhinjsko krpo in kozarec pustimo na kuhinjskem pultu. Pustimo stati en dan. Naslednji dan dodamo 20 g ajdove moke in 20 g vode ter dobro premešamo. Postopek ponovimo čez 12 ur (npr.: starter nahranimo zjutraj in zvečer). Tretji dan ponovno dvakrat nahranimo starter (vsakič z 20 g vode in 20 g moke). Kako izgleda, ko mlečnokislinske bakterije začnejo delovati, si lahko ogledate na blogu Zapečenega kruha se največ poje v objavi Priprava starterja, kjer je tudi podrobno opisan postopek priprave starterja. Ko je starter pripravljen, začnemo s pripravo testa. 

Korak 1: V plastično posodo damo starter in vodo in dobro premešamo. Dodamo mleko, stopljeno maslo, sladkor, vanilijev sladkor, rum, limonino lupinico in stepeno jajce. Premešamo s plastično ali leseno kuhalnico.

Korak 2: V posebni posodi zmešamo psyllium, ajdovo moko in kurkumo. Kurkuma doda testu lepo rumeno barvo (na spodnji sliki lahko vidite razliko med potico z lešnikovim nadevom, kjer nisem dodala kurkume in potico z ostalima nadevoma, kjer je testo zaradi kurkume lepše rumene barve). Suhe sestavine postopoma dodajamo tekočim sestavinam in ves čas mešamo. Ko vmešamo vse suhe sestavine, mešamo še nekaj minut, da vnesemo v testo čimveč zraka. Sama za mešanje testa uporabljam polentar (ki se uporablja npr. za pripravo žgancev), s katerim lahko v testo vnesemo največ zraka, kar da testu večjo rahlost (in luknjice:)). Testo pokrijemo s krpo in ga pustimo stati vsaj pol ure.

Korak 3: Po polurnem počitku (ki je namenjen procesu avtolize - razgradnje škroba in beljakovin) lahko testo še posolimo. Testu dodamo četrt žličke soli, sol poškropimo z vodo in še enkrat testo dobro premešamo. Tudi če je testo na začetku nekoliko bolj mokro (da se zelo prijema na roke), ni nič hudega, saj je po fermentaciji testo primerno za oblikovanje in valjanje. Testo pokrijemo s pokrovom (lahko tudi s kuhinjsko krpo) in pustimo, da testo stoji 5 - 7 ur, lahko tudi kakšno uro več (sama ga vmesim zvečer in ga pustim, da fermentira čez noč). Testo v procesu fermentacije naraste in postane dvakrat večje. 

Korak 4: Testo naoljimo z oljem po izbiri in ga z rokami na hitro pregnetemo. Pečico vključimo na 180 °C. Pripravimo nadev (nekaj namigov najdete spodaj). Na delovno površino položimo peki papir, na katerega damo testo, ki ga razvaljamo na pol centimetra na debelo (če uporabljate valjar za testo tudi za jedi z glutenom, ga zavijte s folijo za živila, da ne pride do kontaminacije). Na testo namažemo izbrani nadev. Zgornji rob testa, nekaj centimetrov stran od roba, pustimo brez nadeva, da se testo lažje zvije. Testo zvijmo s pomočjo peki papirja in ga kar s peki papirjem položimo v pekač. Dobro je, če je pekač ozek in dolg, da se testo preveč ne razleze. Potico premažemo z beljakom, pekač pokrijemo z alufolijo in potico pokrito pečemo 45 minut. Nato alufolijo odstranimo in pečemo še 15 minut. 

Korak 5: Potico vzamemo iz pečice in jo pokrijemo s kuhinjsko krpo. Počakamo, da se ohladi in jo nato postrežemo.

Predlogi za nadev

1. Makov nadev

Za makov nadev potrebujemo:

- 160 g maka

- 3 dcl kokosovega mleka (ali sladke smetane)

- 80 g sladkorja (oziroma po okusu)

- vanilijev sladkor 

- 40 g masla

- 2 žlici grobo mlete kokosove moke

- 1 rumenjak

- 2 žlici ruma

- ena žlička cimeta

- limonino lupinico

- 2 beljaka 

- (poljubno) 2 pesti rozin

- (poljubno) 50 g čokolade, narezane na koščke

Kokosovo mleko zavremo, dodamo mu mak, sladkor in vanilijev sladkor, premešamo ter kuhamo dobre tri minute na zmernem ognju. Dodamo maslo, kokosovo moko, cimet, limonino lupinico in rum ter pustimo, da se zmes nekoliko ohladi. V vmesnem času stepemo beljak. Ko je masa dovolj ohlajena, dodamo rumenjak. Na koncu primešamo še beljak, ki da nadevu rahlost. Nadevu lahko dodamo tudi rozine in koščke čokolade.

2. Pehtranov nadev

Za pehtranov nadev potrebujemo:

- 300 g  albuminske skute

- 30 g masla

- 2 žlici kisne smetane

- limonin sok

- 2 stepena jajca

- 70 g sladkorja (oziroma po okusu)

- 1 vanilijev sladkor

- 7 g suhega pehtrana (ali svežega)

Skuto pretlačimo. Segrejemo jo, da je mlačna, nato pa ji dodamo maslo, kislo smetano, sladkor, vanilijev sladkor in pehtran. Pokapamo jo z limoninim sokom in dodamo jajca (pazimo, da zmes ni preveč vroča).

3. Lešnikov nadev

Za lešnikov nadev potrebujemo

- 1 dcl kokosovega mleka (ali sladke smetane)
- 200 g mletih lešnikov (ali orehov)
- 25 g grobo mlete kokosove moke
- 50 g čokolade
- 2 -3 žlice medu
- 3 žlice rozin
- 1 žlica ruma
- 1 jajce
- 1 žlička vanilijevega ekstrakta

V posodo nalijemo sladko smetano in jo postavimo na štedilnik. Kokosovo mleko segrejemo in preden zavre, posodo odstavimo z ognja in vanjo vmešamo koščke čokolade, med, vanilijev ekstrakt in mlete lešnike. Vmešamo tudi jajce, pri tem pa pazimo, da ni zmes preveč vroča (da jajce ne zakrkne).

Prijetno sladkanje,

P.s.: Postopek izdelave okrasnih velikonočnih jajc (iz volne za polstenje), ki jih lahko vidite na zgornji sliki, bo kmalu na blogu.

KAKO SE PRVIČ LOTITI ŠIVANJA

Pred leti sem šla na predstavitveno delavnico šiviljskega tečaja, na katerem pa se o šivanju nismo naučili ničesar, saj je imel zgolj predavatelj šivalni stroj. Namesto tega smo na hipotetičnem primeru narisali kroj za krilo, po navodilih predavatelja. Ker se je vse slišalo zakomplicirano, na tečaj potem sploh nisem šla, tako da še vedno ne znam šivati, imam pa šivalni stroj, ki ga ne znam uporabljati. Kljub internetu, kjer je dostopnih veliko brezplačnih krojev ter navodil, kako določeno oblačilo sešiti (poglejte na Pinterest), to nič ne pomaga, če ne znamo uporabljati šivalnega stroja. Zato je današnja objava namenjena vsem nam, ki šivamo prvič. Idealno bi sicer bilo, da se za začetek udeležimo kakšnega tečaja, vendar nimamo vsi te možnosti. Občasno se organizirajo tudi brezplačne delavnice, teh se vsekakor splača udeležiti, dobro pa je, da že pred tem spoznamo svoj šivalni stroj, saj bomo tako lahko postavljali vprašanja, ki jih imamo glede našega šivalnega stroja.

Vsekakor pa se moramo najprej naučiti uporabljati stroj, šele nato bomo lahko krojili in zares kaj zašili. Potrebujemo:

- šivalni stroj s priborom (pride zraven)

- dva sukanca različnih živahnih barv (npr. rdeča in zelena)

- kos odvečnega blaga (najbolje da ni raztegljivo), npr. bombažne rjuhe

- škarje

- bucike

Na youtubu je kar nekaj dobrih videov, ki so namenjeni popolnim začetnikom. Problem je v tem, ker je ogromno različnih vrst šivalnih strojev, marsikdo od nas ima doma še jugoslovanskega, zato je težko slediti videom. 

Najprej moramo šivalni stroj vključiti v elektriko, nato pa moramo ugotoviti, kako sukanec naviti na vretence - kolešček (ang. bobbin) in kako vpeljati sukanec (ang. thread) v iglo na šivalnem stroju. Na šivalnem stroju je oboje narisano, pomagamo si lahko z navodili, če jih imamo. Če je šivalni stroj novejši, lahko poskusimo na internetu najti naš model in morda tudi kakšen posnetek.

Kako vpeljemo sukanec v iglo:

Kako vpeljemo spodnji sukanec v vretence:

Vstavljanje sukanca v čolniček:

Sedaj, ko smo pripravili sukanec, lahko začnemo šivati na koščku starega blaga, ki ga bomo imeli za vajo. Preden začnemo, pa si zapomnimo, da mora biti igla pred vstavljanjem sukanca ali blaga, preden zamenjamo vrsto šiva ali preden blago potegnemo izpod šivalnega stroja, vedno dvignjena. Dvignemo jo lahko s koleščkom na desni strani šivalnega stroja, ki ga sukamo proti sebi, dokler igla ni v dvignjenem položaju. Preden začnemo šivati, moramo tačko spustiti dol, da se bo dotikala blaga. Če na to pozabimo, bo igla sicer vbadala v blago, vendar šivala ne bo. Poskusimo z ravnim šivom: na šivalnem stroju poiščimo, kje ravni šiv nastavimo, blago vstavimo pod tačko, jo spustimo, nato pa počasi pritisnemo na pedalo. Blago držimo z levo roko, z desno ga usmerjamo, vendar pazimo, da nas tačka ne udari. Na stroju poiščimo gumb, s pomočjo katerega bomo šivali nazaj. Ko začnemo šiv, ga moramo namreč zatrditi, da se ne razpara. To naredimo na začetku in na koncu šiva, tako da najprej naredimo nekaj šivov naprej, nato nekaj šivov nazaj, nato pa šivamo naprej.

Če nam je zgoraj opisano uspelo v enem popoldnevu, potem smo se že veliko naučili in si lahko vzamemo nekaj premora, naslednjič pa lahko poskusimo z zig zag šivom. Za prvi projekt priporočamo našitje žepka iz blaga na obstoječo majico, postopek smo opisali tukaj: KLIK!

Nato se lahko lotimo šivanja vrečke iz blaga: KLIK! ali etuija za sončna očala: KLIK!.

- 

PALEO GRANOLA

Večina paleo obrokov je sestavljenih iz mesa, zelenjave in zdravih maščob, ki pa človeku včasih tudi ne sedejo. Predvsem zjutraj se mi pogosto zgodi, da mi ni do mesa ali zelenjave, zato si za te primere pripravim alternativo – paleo granolo, ki jo prelijem z mandljevim mlekom.

Paleo granola ponavadi vsebuje oreščke in semena, ki pa se jih osebam, ki imajo težave s črevesjem (t.i. sindrom razdražljivega črevesja) odsvetuje, ker tako kot žitarice lahko povzročajo vnetja v telesu in tako ovirajo zdravljenje črevesja. Ker sem tudi sama občutljiva na oreščke, si pripravim kosmiče, ki vsebujejo predvsem suho sadje, kokosov čips in kokosovo olje (recept sem našla na blogu Feasting on Joy). Če vam oreščki ne škodijo, pa lahko dodate kosmičem mandlje v lističih in kaljena semena, npr. kaljena sončnična semena. Za piko na i lahko kosmičem dodate še liofilizirano sadje, npr. jagode.

Potrebujemo:

- 2 skodelici bio bananinega čips

- 1,5 skodelice bio kokosovega čipsa

- 1,5 skodelice bio jabočnega čipsa

- 1 pest rozin

- 3 žlice kokosovega olja

- 2 žlički medu

- pol žličke vanilijevega ekstrakta / vanilije v prahu

- 3 žličke cimeta

- ščepec soli

- (poljubno) 1 skodelica mandljev v lističih

- (poljubno) 1 skodelica kaljenih sončničnih semen

- (poljubno) 1 skodelica liofiliziranih jagod

1. Pečico vključimo na 180°C. Pripravimo pekač, ki ga obložimo s peki papirjem.

2. Bananin čips s paličnim mešalnikom zdrobimo na manjše koščke in ga stresemo v posodo.

3. V posodo dodamo jabolčni čips, ki ga z rokami zdrobimo na manjše koščke. Dodamo še koksov čips, rozine in jagode (+ mandlje in sončnična semena) ter dobro premešamo.

4. V manjši posodi stopimo kokosovo olje, ki mu nato dodamo med, vanilij, cimet in sol. Dobro premešamo, nato pa zmes prelijemo po suhih sestavinah in dobro premešamo.

5. Kosmiče razporedimo po pekaču, ki ga postavimo v pečico za približno 15 minut. Vmes nekajkrat premešamo in pazimo, da kosmiči preveč ne porjavijo. Ko so kosmiči zlato rjave barve, jih vzamemo iz pečice.

6. Pustimo, da se kosmiči ohladijo in jih nato pospravimo v posodo za shranjevanje živil.

7. Postrežemo z mlekom po izbiri.

OTROCI IN IGRAČE

Izbira igrač oziroma daril, ki jih kupujemo otrokom za rojstni dan, v času veselega decembra in drugih priložnostih, je po besedah profesorice razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Ljubice Marjanovič Umek, kar zahtevno in dostikrat nepremišljeno dejanje, otrokom pa igrače pomenijo veliko manj kot si predstavljamo odrasli. Poslušanje podcasta Številke, kjer je gostovala zgoraj omenjena psihologinja, je bila spodbuda za pisanje današnje objave. Poslušanje priporočam vsem staršem, bodočim staršem, strokovnim delavcem, ki se ukvarjajo z otroki in vsem, ki jih ta tematika zanima.

Ljubica Marjanovič Umek pripoveduje o pomembnosti igre v otrokovem življenju, o tem zakaj se otroci hitro naveličajo igrač, katere igrače so primerne otrokovi starosti, spregovori pa tudi o kriterijih za nakup kvalitetnih igrač, o »nasilnih igračah« in o tem, kako morajo otroci skrbeti za njih. Na koncu pripoveduje tudi o igri in igračah namenjenih odraslim.

Za darilo dvoletne punčke Sofije, sva se s punco odločila da ji namesto igrače podariva nekaj nematerialnega, nekaj v kar bova vložila lasten trud, zato sva posnela kratko risanko, pri kateri sva uporabila njene igrače. Risanko lahko vidite na spodnji povezavi. Darila - risanke je bila zelo vesela in jo pogleda vsaj enkrat na dan, tako da jo zna že skoraj na pamet. Polega njenega veselja, sva se zabavala tudi midva, saj je izdelovanje tovrstnih daril vedno kreativno, polno novih idej in smeha.

Sam sem mnenja, da bi morali pri izbiri darila vložiti več svojega časa in lastnih ustvarjalnih idej, če pa že kupujemo igrače, to storimo premišljeno in otroku privoščimo letom primerno kvalitetno igračo, ki bo spodbujala njegov razvoj in domišljijo.

MOJA PALEO IZKUŠNJA: ŠTIRI LETA KASNEJE

Slabo počutje, ki izvira iz težav z želodcem, me spremlja že skoraj deset let. Ko sem bila v srednji šoli, sem bila zaradi nenehne slabosti, ki me je spremljala skozi ves dan in vse dneve, kar naprej pri zdravniku, saj sem upala, da bodo znali najti vzrok mojim težavam. Zdravila, ki so mi jih predpisali, so delovala, ampak le za kratek čas. Na preiskavah, ki so vključevala gastroskopijo in merjenje ph želodca, so ugotovili, da imam bakterijo Helicobacter Pylori. Predpisali so mi antibiotike, ki so pomagali, vendar se je po kratkem času slabost vrnila. Moj jedilnik se je v tistem času zelo skrčil, jedla sem predvsem kruh, krompir in hrano, ki ni imela izrazitega okusa. Tekom let so se težavam s slabostjo pridružili nenehni prehladi, nepojasnjena vročina, ki je trajala kakšen mesec, nenehno kihanje in poln nos, turi in izpuščaji na obrazu. 

Štiri leta nazaj sem odkrila paleo prehrano in po mesecih stroge diete so slabosti popolnoma izginile, s tem pa tudi vse zgoraj naštete težave. Moj imunski sistem se je uspešno spopadal z vsemi sezonskimi virozami, tako da tudi takrat, ko so bili drugi bolni, nisem zbolela. 

Ker pa sem se dobro počutila, ker slabosti ni bilo več, sem lahko tudi vse jedla. Tako je sčasoma moja paleo dieta postala le še brezglutenska. Ko se človek dobro počuti, hitro pozabi, kaj vse je dobra prehrana doprinesla njegovemu življenju in misleč, da je vse to že za njim, uvaja vse več 'prepovedanih' živil v svoje obroke. Tako sem res pazila le še na to, da hrana ni vsebovala glutena. Tudi mlečne izdelke, za katere sem že pred paleo dieto vedela, da mi škodujejo, sem uvedla nazaj.

Z vsem tem pa so mnoge težave prišle nazaj – slabosti, ki so se jim pridružile bolečine v črevesju in prebavne težave, oslabljen imunski sistem, vrnili so se izpuščaji na obrazu, pojavile pa so se tudi bolečine v nogah in sklepih ter stalna napihnjenost trebuha. Predvsem zaradi težav s črevesjem, ki je center dobrega počutja, sem se lani tak čas odločila, da preizkusim avtoimunski paleo protokol – prehranjevanje, ki izloči vso hrano, ki lahko povzroča stres telesu in uvede tisto hrano, ki telesu pomaga, da hitreje pozdravi vnetja v telesu. Po enomesečni strogi dieti so bolečine v črevesju izginile in življenje je bilo spet lažje. Ker pa je avtoimunski paleo protokol še bolj strikten kot paleo prehranjevanje (poleg glutena, mlečnih izdelkov, krompirja, riža in sladkorja, se na začetku iz prehrane izloči tudi razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevci itd.), jajca, oreščke, semena in alkohol – sčasoma se jih lahko v omejenih količinah spet uvede v dieto), je potrebnega še več planiranja in volje, da se diete res držiš. Pred poletjem (potem, ko sem pogledala dokumentarec That sugar film) sem se odločila, da bom popolnoma prenehala z uživanjem sladkorja (tudi količino zaužitega sadja sem omejila), prav tako pa sem pazila, da nisem uživala hrane, ki zvišuje raven sladkorja v krvi in povzroča željo po sladkem (npr. krompir). Po nekaj tednih je bilo res čutiti razliko – bolje sem spala, odlično sem se počutila, manjkrat sem bila lačna, sadje me je nasitilo (in ne ravno obratno - naredilo še bolj lačno) itd. 

Pri tovrstnem prehranjevanju je potrebno imeti močno voljo (predvsem potem, ko začetna navdušenost mine) in se stalno opominjati, da takšna prehrana blagodejno vpliva na tvoje telo. Prav tako pa si je potrebno vzeti čas za pripravo hrane. Sama se vsega tega zavedam, ampak vedno se zgodi, da se sčasoma več ne držim diete - najprej začnem v prehrano uvajati živila, ki so na pol dovoljena, potem pa počasi začnem uživati tudi tisto hrano, ki vem, da je ne bi smela. Toliko časa, dokler se spet ne počutim dovolj slabo, da začnem ponovno razmišljati o tem, kaj bom vnesla v svoje telo. 

Ker spet začenjam s paleo prehranjevanjem, sem se odločila, da obudim rubriko Moja paleo izkušnja, kjer sem pred štirimi leti delila moje začetniške izkušnje o prehranjevanju brez žitaric, mlečnih izdelkov in sladkorja. V teh letih sem se veliko naučila in o vsem tem bom pisala v naslednjih tednih - predvsem o tem, kako hitro in enostavno z vsemi omejitvami pripraviti okusno hrano in kako s prehrano pomagati telesu, da se uspešno spopada z vsemi težavami (skupaj z jedilniki in recepti za jedi, ki jih še ni na blogu). Tudi zato, ker bom tako bolj motivirana, da se bom držala poti, ki sem si jo začrtala.

P.s.: Seznam vseh paleo receptov in objav na temo paleo prehranjevanja lahko najdete na: KLIK!

JOGURTOVE MIŠKE BREZ GLUTENA

Vsako leto v pustnem času preizkusimo katerega izmed receptov za krofe (npr. paleo krofe, brezglutenske krofe). Letos smo delali fermentirane ajdove krofe. Priprava teh vzame kar nekaj časa, zato je dobro imeti tudi kakšen hitrejši recept, ki je še vedno pustno obarvan. Miške, ki se ponavadi na stojnicah prodajajo pod imenom fritule, se lahko pripravi s kvašenim testom, tako kot navadne krofe, ali pa, za hitrejšo pripravo, kvas nadomestimo z jogurtom in pecilnim praškom. 

Na internetu se večinoma pojavlja en recept za brezglutenske miške, po katerem sem jih najprej pripravila tudi sama, vendar so bile miške trde in suhe, zato sem jih pripravila še enkrat. Trik je v tem, da namesto brezglutenske moke Schär kolači& keksi – Mix C uporabimo Schär Brot-Mix mešanico za peko kruha – Mix B, ugotovila sem, da moke ne sme biti več kot jogurta (razmerje naj bo 1:1), dodala pa sem še manjše drobno naribano jabolko. Tako pripravljene miške so bile veliko mehkejše in puhaste ter niso bile suhe. 

Na blogu smo objavili tudi recept za miške polnjene z marmelado brez glutena in mlečnih izdelkov, ki ga najdete tu: Brezglutenske miške z marmelado (brez mlečnih izdelkov).

Potrebujemo:

180 g navadnega čvrstega jogurta

180 g brezglutenske moke za peko kruha

1 jajce

2 žlici sladkorja

ščepec soli

žlico ruma

1/2 vrečke pecilnega praška

1 manjše jabolko

+ maščobo za cvrtje

+ sladkor za posip ali med/nutello za preliv

Jabolko olupimo in drobno naribamo. Posebej zmešamo moko ter pecilni, v drugi posodi pa zmešamo vse preostale sestavine, nazadnje dodamo še moko s pecilnim. Mešamo z žlico. Pustimo počivati dobre pol ure. V posodi z debelim dnom na srednjem ognju segrejemo maščobo, ki je primerna za cvrtje, ki pa ne sme biti prevroča, maščobe pa mora biti dovolj, toliko da bodo miške v njej plavale. Pripravimo krožnik, ki ga obložimo s papirnatimi brisačami ali prtički, na katere bomo ocvrte miške odlagali. V olje potopimo konček zobotrebca in če se olje začne peniti, je primerne temperature. Ogenj zmanjšamo in vzdržujemo enakomerno temperaturo. Za zajemanje mišk uporabimo čajno žličko, ki jo najprej prazno segrejemo v olju, da se nanjo ne prijema testo. Z žličko zajemamo manjše kupčke testa, ki jih polagamo v olje. Pomagamo si lahko z drugo žličko, s katero testo potisnemo v olje. Praviloma bi se morale miške same obrniti, ko so na eni strani pečene. Če se ne, jih obrnemo po približno treh minutah oziroma ko se nam zdi, da so dovolj zapečene. Cvremo približno 5 minut. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu, lahko pa jih prelijemo z medom ali nutello.

POLAROIDNE FOTOGRAFIJE #2 - MALTA POZIMI