KAKO ORGANIZIRATI POCENI POTOVANJE: ROADTRIP TOSKANA 2014

ponedeljek, 01. september 2014

O našem roadtripu po Toskani smo že pisali, vendar pa so bile objave, glede na to, da smo jih objavljali že kar na samem potovanju, kratke. Danes bi nekaj besed namenila organizaciji potovanja, tako da je ta objava namenjena predvsem tistim, ki se odpravljajo v Toskano in potovanje organizirajo sami. Tudi sama sem si pomagala s podobnimi objavami na različnih blogih, ko sem pred tedni delala načrt, kje prenočiti in kaj si ogledati. Potovanje po Toskani je med Slovenci zelo priljubljeno, tako da se da kar nekaj predlogov najti tudi v slovenščini.  Roadtrip je prilagojen poletnemu času, saj smo v Toskani predvsem kampirali. 


Kadar potuješ v lastni režiji, je za sproščeno potovanje najpomembnejša organizacija. Spodaj sem opisala nekaj korakov, kako se organizacije lotiti.  

Skupinski sestanek

Na skupinskem sestanku smo se dogovorili, da bomo v Toskani preživeli pet ali šest dni. Želeli smo, da je datum fleksibilen, kar se je izkazalo za super odločitev, saj smo morali potovanje nepričakovano za nekaj dni premakniti. Določili smo ceno potovanja in se dogovorili, da stroški ne bodo presegli 200 evrov na osebo (tako kot lani), torej bo v skupni blagajni 800 evrov. Toskana je draga, tako da je potrebno pri organizaciji zelo paziti, če imaš omejen proračun. Dogovorili smo se tudi, da bomo, glede na to, da je poletje, kakšen dan preželi na morju, da si bomo ogledali tudi toskansko podeželje in da želimo, da dnevi ne bodo preveč natrpani in da ne bomo cele dneve v avtu, glede na to, da je Toskana velika. Prav tako smo se dogovorili, da bomo kampirali, kakšen dan pa prenočili tudi v hostlu, če bomo našli kakšno ugodno opcijo. Tako smo si izbrali le nekaj mest in smo nekatere znamenite postojanke (kot je Pisa, Livorno, pokrajina Chianti in Val d'Orcia) izpustili in jih prihranili za naslednji obisk Toskane. Po prebiranju različnih forumov in spletnih strani smo se odločili, da se bomo omejili na tri območja: bližino Firenc, bližino Siene in zahodno obalo. Odločili smo se, da bomo en dan namenili ogledu Firenc, en dan Sieni in okolici, en dan bomo preživeli na podeželju in dva dneva na morju. 



Iskanje prenočišč

Zaradi omejenega proračuna sem se najprej lotila iskanja prenočišč in potem glede na to načrtovala, katera mesta bomo obiskali. V bližini Firenc in Siene sem iskala predvsem hostle, v bližini morja pa kampe. 
Kampiranje v Italiji ni poceni. Pri pregledovanju cenikov na spletnih straneh kampov nisem našla kampa, kjer bi bila cena nižja od 60 evrov na nočitev (za 4 osebe, 2 manjša šotora in avto). 
Pri iskanju kampov sem si pomagala s stranjo Google Maps in gumbom Išči v bližini, potem pa sem primerjala kampe med seboj. To je bil najbolj zamuden del načrtovanja, saj sem želela, da dobimo čimboljši kamp za ceno nižjo od 80 eur na nočitev. 
Ker smo se odločili, da bomo v Firencah preživeli le en dan, je bilo pomembno, da najdemo prenočišče, ki se nahaja blizu centra mesta, da se bomo lahko do glavnih atrakcij sprehodili peš. Pri iskanju hostla je bil največji problem ta, da hostli v mestu niso imeli parkirišča za avto. Zato smo izbrali kamp Michelangelo, kljub temu, da smo se zavedali, da kamp ne bo presežek, saj smo prebrali kar nekaj komentarjev obiskovalcev, ki nad njim niso bili navdušeni. Vendar smo se vseeno odločili, da tam prespimo eno noč, saj je kamp na odlični lokaciji, le nekaj minut hoje do trga Michelangelo, ki nudi prečudovit pogled na Firence ter je odlično izhodišče za sprehod po mestu, 15 minut hoje od prvih glavnih atrakcij. Naša druga izbira (če bi bil kamp poln) je bil hostel Villa Camerata, ki je od središča oddaljen dobrih 6 kilometrov. V tem primeru bi se v center zapeljali z avtobusom (cena vozovnice je 2 eur) ali pa z avtom do trga Michelangelo, kjer je brezplačno parkirišče.


Pri iskanju kampa na zahodni obali sem imela več dela, saj je zahodna obala Italije velika. V pomoč mi je bil članek Top beaches in Tuscany. Izbrala sem bližino Cecine, saj sem opazila, da imajo plaže podeljeno modro zastavo, ki je okoljski znak, podeljen plažam, ki imajo kvalitetno kopalno vodo, so varne in okolju prijazne.
Po večurnem iskanju primernega kampa (v bližini Cecine jih je veliko) sem na koncu prišla do kampa Le Esperidi v Marini di Bibbona, ki mi je bil všeč zato, ker ima direkten dostop do privatne plaže. Kamp je nov, zelo urejen, z odličnimi sanitarijami (celo otroci imajo svoja mini stranišča in tuše:)), v globoki senci pod borovci, z igrišči, trgovinico in restavracijo. 
Med iskanjem prenočišč v okolici Siene pa sem našla hostel Fattoria del Bassetto, ki se nahaja v mestecu Certaldo. Pritegnili so me komentarji ljudi, ki so bili navdušeni nad hostlom in o njem pisali v superlativih. Tudi cena je bila ugodna, okoli 90 eur na noč, kar smo si še lahko privoščili. Poleg tega pa je bil hostel dobra izhodiščna točka za dnevne izlete po okoliških mestih. Hostel smo rezervirali nekaj dni preden smo odšli na roadtrip, tudi zato, ker se je obetalo muhasto vreme.


Kamp Le Esperidi je bil zagotovo najboljši kamp, v katerem smo kadarkoli prenočevali. Kamp je mestece v malem. Mladi Italijani, animatorji, skozi ves dan skrbijo za pestro dogajanje v kampu. Tako se lahko dopoldne učiš borilnih veščin in se udeležiš aerobike na plaži,  si popoldne ogledaš film ali se udeležiš nogometne tekme, zvečer pa si na glavnem trgu ogledaš modno revijo ali gledališko igro. Še to, v Italiji je med pol drugo in pol četro uro popoldne v kampih t.i. 'tihi čas' (siesta).
Kamp Le Eseridi je bil čisto nasprotje kampa Michelangelo, kljub temu, da se ceni ne razlikujeta veliko. Kamp Michelangelo je bil skorajda prazen, v njem smo videli predvsem mlade Američane z velikimi nahrbtniki, ki so najemali šotore (rent a tent). Tako smo z lahkoto našli mesto, ki je imelo blizu sanitarije in elektriko. Sanitarije so največji minus kampa, saj so zanemarjene, poleg tega pa tuši nimajo tople vode. Kamp bi verjetno kljub vsem pomanjkljivostim in previsoki cene (glede na to, kaj ponuja) zaradi dobre lokacije še enkrat izbrali, saj smo tam ostali le en dan in smo za naslednji dan imeli rezerviran hostel, tako da nam ni bilo hudega.


No, od hostla smo, glede na komentarje na hostelwordu, pričakovali nekoliko več. Stavba, v kateri se nahaja hostel je bila v 14. stoletju samostan, leta 1998 pa so jo preuredili v hostel, zato bi počasi že potrebovala konkretno obnovo. Hostel bi lahko bil čistejši, vidi se namreč, da ga že dolgo niso temeljito počistili.  Veseli smo bili, da smo imeli svojo sobo in kopalnico. Soba ni imela ključavnice, tako da si moral na svoje stvari nekoliko bolj paziti, kopalnica pa je bila tudi zanimiva. Vodo v wcju si lahko potegnil le vsakih 15 minut, ob tuširanju smo imeli vsak dan manjšo poplavo, je pa bilo vedno dovolj tople vode, kar nam je bilo najpomembnejše. Nam je bil pa hostel, zaradi vzdušja, zelo všeč. Ker je majhen, hitro spoznaš vse stanovalce, ki se zadržujejo predvsem v veliki kuhinji, ki je center dogajanja. Večina stanovalcev je bilo mladih Američanov, ki so bili zelo zgovorni in sproščeni. V skupnem prostoru si lahko izposodiš knjige, pred hostlom lahko nabereš zelišča, udeležiš se lahko degustacije vin ali pa kuharskega tečaja, zunaj se lahko osvežiš v bazenu ali pa se sproščaš v visečih mrežah. Hostel je tako namenjen predvsem tistim, ki se želijo odmakniti od mestnega vrveža in se za nekaj dni odklopiti in odpočiti.


Načrtovanje dnevnih izletov


Pri načrtovanju dnevnih izletov sem si pomagala predvsem s spletnima stranema Tuscany Chic in Around Tuscany. Za dan v Firencah sem našla dnevni itinerarij, ki predlaga, kaj obiskati in kako najbolje izkoristiti dan. Mi smo ga nekoliko obrnili in začeli pri zadnji točki. Poleg tega smo imeli s sabo turistični vodič, kjer smo dobili dodatne informacije o znamenitostih, ki smo si jih ogledovali. V načrtu smo imeli, da se bomo udeležili free toura, vendar nam ni uspelo priti pravočasno do zbirne točke.


V Certaldu smo imeli rezerviran hostel za dva dni. Odločili smo se, da ju bomo izkoristili za dnevne izlete po okoliških mestih. Za prvi dan smo načrtovali ogled mesta San Gimignano, ki je od hostla oddaljen dobrih 12 kilometrov (20 minut vožnje) in mesta Volterra, ki je od hostla oddaljen približno 40 kilometrov (slabo uro vožnje). Drugi dan pa smo nameravali obiskati Sieno, mesteci Val'd'Orcie, Montalcino in Bagno Vignoni, ter žveplene toplice Petriolo, ki so divje toplice, najbližje Sieni. Za dneve, preživete na morju, pa nismo planirali dnevnih izletov, saj smo se odločili, da jih bomo preživeli na plaži.


Ko organiziraš potovanje, je dobro imeti v mislih, da morda vse ne bo šlo po načrtu. Zato je fajn, če narediš fleksibilen plan in le okvirno določiš, kako boš preživel dneve, saj je tako tudi več prostora za spontanost. Tudi naš roadtrip v Toskano je bil prvotno zastavljen nekoliko drugače, saj smo se nameravali odpraviti v Toskano nekaj dni prej, da bi v Pistoii ujeli festival Pistoia Blues Festival in koncert Arctic Monkeys, v Certaldu pa ulični festival Mercantia. Ko smo morali roadtrip prestaviti, smo zamenjali tudi vrstni red potovanja, ki smo ga prilagodili glede na napovedano vreme. Tako smo prvi dan preživeli v Firencah, drugi in tretji dan v Certaldu, četrti in peti dan na morju, šesti dan pa smo potovali proti domu.


Tudi vseh prej omenjenih mest nismo uspeli obiskati. Drugi dan nam je zmanjkalo časa za ogled Volterre, saj nam je načrte prekrižalo vreme. Tisto jutro, ko smo odhajali iz Firenc v Certaldo nas je namreč presenetil dež, zaradi česar smo prišli do hostla kasneje in zamudili check in, tako da smo morali na check in počakati do popoldneva, kar pa nas niti ni motilo, saj smo si v hostlu nekoliko odpočili, si privoščili topel tuš, prav tako pa smo na dvorišču hostla razstavili in posušili šotore, ročno oprali obleke, ki smo jih zjutraj zmočili in zamazali, ter si skuhali toplo kosilo. Tako smo se šele okoli 17. ure odpravili v San Gimignano. Ker je mestece majhno, smo za ogled potrebovali le nekaj ur. Če boste v San Gimignanu, se obvezno ustavite v gelateriji Dondoli, saj je gelato tam res božanski (cena 2,2 eur za najmanjšo porcijo).



Tretji dan smo si vzeli bolj na izi, zjutraj odšli še v trgovino Coop v Certaldu in se v Sieno odpravili šele okoli 11. ure dopoldne. V Sieni smo imeli nekaj težav pri iskanju parkirišča, saj so bila vsa bližnja parkirišča zasedena. Smo pa po približno pol ure iskanja našli parkirišče Santa Caterina (cena 2 eur na uro), ki se nahaja le nekaj metrov od tekočih stopnic, ki te popeljejo do centra mesta, česar smo bili veseli, saj Siena leži na griču. Tudi v Petriolu smo imeli težave s parkiranjem in sicer zato, ker ob teh divjih termah ni urejenega parkirišča. Tako smo parkirali kar ob cesti (tako kot ostali) in upali, da nam avta ne odpeljejo redarji. Ko smo prišli do kopališča smo bili sprva malo skeptični, ali res želimo v vodo, predvsem zaradi neprijetnega vonja. Ko pa smo bili enkrat v vodi, smo bili navdušeni, saj je bila vroča voda res prijetna. So se pa tu kopali že rimljani in etruščani, saj ima voda tudi zdravilne učinke. Zdravila naj bi prehlade, pa tudi artritis, poleg tega pa postane koža po namakanju v vodi prijetno mehka.
Tako nam je zmanjkalo časa za ogled mest Montalcina in Bagno Vignoni, na poti proti hostlu pa smo se ustavili še v mestecu Monteriggioni, ki prvotno ni bil v planu, si tam privoščili gelato in pričakali sončni zahod.


Stroški

Kot sem že omenila, smo imeli v skupni blagajni 800 evrov. V šestih dneh smo prevozili okoli 1500 kilometrov, za gorivo smo porabili 150 eur (za 80 eur goriva smo natočili v Sloveniji (1,36 eur / liter), za 60 eur pa v Italiji (prb. 1,6 eur / liter)), za cestnine pa smo odšteli 77 eur. V Firencah smo za nočitev v kampu Michelangelo plačali 65 eur,  za hostel Fatorria del Basseto smo za dve nočitvi (4 osebe) plačali točno 200 eur, za dve nočitvi v kampu Le Esperidi pa za dve nočitvi 135 eur, tako da smo za prenočišča plačali skupno 400 eur. Za parkirnino v San Gimignanu in Sieni smo plačali skupaj 12 eur, za avtobus v Firencah pa 8 eur (iz centra proti kampu namreč nismo šli peš). Za sladoled, gelato in granite smo zapravili 25 eur, za hrano pa 100 eur (nekaj hrane smo prinesli od doma, tako da smo si lahko kakšen obrok skuhali, ostalo smo kupili v trgovini, v mestih pa smo si privoščili kakšen kos pice). Tako so vsi skupni stroški znesli okoli 780 eur in je nekaj malega ostalo še v blagajni.
Objavi Komentar
Objavite komentar