ROADTRIP: LEVANTO IN CINQUE TERRE

četrtek, 22. avgust 2013
Julija se je RetroSpektiva ekipa odpravila na petdnevni roadtrip. Potepali smo se po Levantu in nacionalnem parku Cinque Terre v Italiji, pot pa nadaljevali do Antibesa, kjer smo tri dni raziskovali Nico in okolico. Naše mini potovanje se je prehitro končalo, smo si pa ogledali veliko zanimivih in čudovitih krajev, spoznali fajn ljudi in predvsem uživali v svobodi (kot bi rekla ena od udeleženk:)) in brezskrbnosti.

Že marca smo se odločili, da se za nekaj dni odpeljemo proti Nici. Z avtom in brez vnaprejšnjih rezervacij. Cilj je bil tako izbran, odločiti smo se morali še za vmesne točke. Možnosti je namreč veliko: ustavili bi se lahko za kakšen dan v Benetkah, Veroni, na Gardskem jezeru ali pa v Pisi, Modeni, Parmi, Genovi.


Vendar smo v mislih imeli tudi morje in naravo, ne pa samo pohajkovanje po mestih v mesecu, ko vročina najbolj pripeka.  Tako smo se odločili za obisk obmorskih mest, da začutimo utrip mest Azurne obale in Ligurije.  In tako smo med iskanjem naleteli tudi na Cinque Terre (v prevodu pet dežel):  na idilične ribiške vasice, ki so pod Unesco zaščito. Fotografije so nas namreč popolnoma prevzele: pisane hiške postavljene v skalnat in hribovit teren ob morju ter popolnoma drug, nekoliko romantičen svet s čudovitimi sončnimi vzhodi in zahodi. Tako smo se odločili, da se na poti v Nico ustavimo za kakšen dan tudi na Ligurski obali. Odločili smo se, da prenočimo v kampu v Levantu in  nekoliko nam je žal, da nismo tam ostali kakšen dan več.



Levanto je majhno, vendar zelo prijetno, urejeno mestece na severnem koncu narodnega parka Cinque Terre. Z avtoceste se po ovinkasti, ozki in strmi cesti spustiš v mesto. Mestece je tako odmaknjeno od vse ostale civilizacije, je pa odlična izhodiščna točka za ogled vasi Cinque Terre, saj je z njimi povezan z železniško linijo. Do teh vasi je namreč skorajda nemogoče priti z avtom.
V Levantu je kar nekaj kampov, camping Aquadolce pa ima za razliko od ostalih tudi odlično lego, saj se nahaja v centru mesta. Na srečo smo v kampu dobili mesto za dva šotora, saj so bili skorajda popolnoma zasedeni. Kamp je majhen, lepo urejen in zelo naraven, z izjemo cene in stalnega zvonenja cerkvenega zvonika  pa eden najbolj prijetnih kampov, ki sem jih kdaj obiskala. V nekaj minutah hoje pa si tudi na peščeni plaži, ki pa je skorajda v celoti privatna in zato plačljiva, prekrita z ležalniki in senčniki. No, mi smo se zadrževali na nekaj tistih kvadratov, kjer dežnikov ni bilo. Voda je bila odlična in se je po dolgi vožnji še kako prilegla. Na plažo smo se odpravili prvo možno minuto, saj je bila ohladitev v morju vse, na kar smo mislili, medtem ko smo postavljali šotore. S plaže pa takoj na vlak, proti vasem Cinque Terre.

Ogled vasic se nam je nekoliko ponesrečil, tako da smo videli le prvi dve: Monterosso el Mare in Vernazzo. Ker si nismo dobro ogledali voznega reda vlakov, smo spregledali, da vlak med pol osmo in pol deseto uro zvečer ne ustavi v Vernazzi, Cornigliji in Manaroli, z izjemo pol devete, ko vozi v smeri proti Levantu. Odločili smo se, da se tako usedemo na vlak za Levanto, izstopimo v Monterossu, se presedemo na vlak proti La Spezii in si ogledamo vsaj Riomaggiore, zadnjo izmed vasic Cinque Terre. No, tudi ta načrt je splaval po vodi, ker je imel vlak dobrih petnajst minut zamude, kar ni tam nič nenavadnega. 


Monterosso je, če potuješ iz Levanta, prva izmed Cinque Terre vasic. Je tudi največja in verjetno najbolj turistična vasica. Ko izstopiš iz vlaka najprej opaziš dolgo peščeno plažo, prekrito seveda s senčniki in ležalniki in ogromno ljudi, ki se sprehajajo v smeri obzidja in tunela. No, ker nismo vedeli, v katero smer iti, smo samo sledili množici in našli osrednji del mesta. Po pravici povedano smo bili kar malo razočarani, saj nismo videli ničesar fascinantnega. Tako da smo se kmalu obrnili in odšli proti železniški postaji, saj je turistični vodič obljubljal, da je druga izmed vasic, Vernazza, najlepša, ker je bila v preteklosti najbogatejša.


In vodič je imel prav. To je bilo tisto, kar nas je na fotografijah tako pritegnilo in kar smo pogrešali v Monterossu. Ozke in strme uličice, v skale uklesane hiške vseh barv, okoli nas pa morje. Nek popolnoma drug svet. 

Odločili smo se, da se bomo tu zadržali dlje, saj da se nam nikamor ne mudi (kako smo se motili:)), si privoščili kakšno pivo in sladoled, ter počakali na sončni zahod. 
Odpravili smo se tudi na stolp, ki ponuja odličen razgled. Po tristo prehojenih stopnicah smo končno prišli do stolpa, vendar so ga že zapirali. Skorajda smo se že obrnili in se jezni odpravili nazaj, pa se nas je uslužbenka usmilila in nam dovolila, da smo za minutko odšli gor in naredili nekaj fotografij.



Tako smo ugotovili, da se proti večeru vasic ne splača obiskati, ne le zaradi vlakov, ampak tudi zato, ker se ob šestih popoldne vse začne zapirati. Tako so nas tudi v trgovini najprej neprijazno odslovili, ker zapirajo in se potem premislili in nas spustili noter, čeprav smo morali nahrbtnike pustiti zunaj.


Pa nam kljub temu niso mogli pokvariti dobrega razpoloženja in pokvariti vtisa, saj je vasica preprosto čudovita.

Kot omenjeno se je naš ogled petih dežel v Vernazzi (prezgodaj) zaključil, saj smo naslednji dan potovanje nadaljevali proti Franciji. Imamo pa sedaj vsaj razlog, da se še kdaj vrnemo v Levanto in dokončamo naš ogled:).
  
Oglejte si še lomo fotografije iz Levanta, Monterossa in Vernazze, ki jih je posnel Miha: KLIK!
Objavi Komentar
Objava komentarja