ŠTUDIJ MATEMATIKE NA FMF: NASVETI ZA BODOČE ŠTUDENTE

četrtek, 07. februar 2013

Kot sem obljubila prejšnji teden bom danes nekaj besed namenila vsem tistim, ki so se že odločili za študij matematike na FMF in bi želeli nekaj nasvetov. No, pa se kar lotimo dela:) 

Preden se faks začne:
Dobro se pripravite na maturo iz matematike.
Imate še nekaj mesecev do mature in še nekaj časa, da lahko temeljito ponovite vse snovi in tako nadgradite svoje znanje. Matematiki posvetite karseda veliko časa, saj bo to poleg fizike edino srednješolsko znanje, ki ga boste v naslednjih letih res potrebovali (seveda to ne pomeni, da zanemarite druge predmete: maturo je pač treba narediti:)) 

Izkoristite počitnice za uživanje, sproščanje in zabavo.
Po maturi in zaključku srednje šole vas čakajo trimesečne počitnice. Izkoristite jih optimalno, saj bodo to verjetno vaše najdaljše počitnice. Večini študentov se namreč zgodi, da jim ostane kakšen izpit tudi za jesenski rok, tako da počitnice trajajo zgolj dober mesec (od 15. julija do 25. avgusta).

Naučite se igrati tarok:). 
To je sicer mišljeno bolj v šali, je pa res, da študentje na matematiki vse odmore igrajo tarok. In če znaš igrati tarok lahko lažje navežeš stike in sklepaš nova prijateljstva.

Ko se faks začne:
Začetna predavanja in vaje naj vas ne prestrašijo.
Zame so bili prvi tedni kar stresni. Iz srednje šole sem bila navajena, da sem snov razumela že v šoli, na faksu pa nisem dohajala povedanega, komaj sem uspela vse prepisati iz table in vse se mi je zdelo tako zakomplicirano in nerazumljivo. Pa sem se potem privadila tempa, sprijaznila sem se s tem, da pač vsega ne bom razumela že na faksu, doma pa sem se usedla za mizo in počasi, s svojim tempom, predelala snov.

Obiskujte  predavanja in vaje. 
To je v bistvu prvo in najpomembnejše pravilo. Sem spada tudi obiskovanje tutorstva in delanje domačih nalog.

Ne izogibajte se klicanja pred tablo. 
Pred tablo se namreč naučiš največ, saj ti asistent razloži nalogo in jo potem razumeš, poleg tega pa gre s tempom, ki tebi ustreza. Če se bojite, da se boste pred tablo osramotili, prosite sošolce, ki ponavljajo, da vam prinesejo lanske zapiske (vaje so iste) in si tako lahko doma pogledate, kako se vajo reši. Poleg tega se s tem tudi pripraviš na vaje in lažje dohajaš reševanje.

Če ne razumete snovi, sprašujte, dokler ne dobite dobre razlage.
Vprašajte sošolce, za katere veste, da vse obvladajo, asistente med odmorom, tutorja, skratka, če ste se doma že mučili z nalogo in je ne razumete, vprašajte čimprej.

Kolokviji in izpiti:
Pisanje kolokvijev teoretično ni obvezno, je pa nujno, če želite narediti letnik. 
Nanje se pripravite optimalno. Če kolokvijev ne boste pisali, se verjetno tudi ne boste učili in tako se bo na koncu letu nabralo preveč snovi in tudi če se boste učili vse počitnice, verjetno ne boste nadoknadili zamujenega. Poleg tega vam, če boste pri kolokvijih uspešni, ne bo treba pisati izpitov in boste na koncu leta imeli le še ustne izpite.

Pri učenju za kolokvije si dobro poglejte tudi teorijo. 
Idealno bi bilo, če bi si študenti pred kolokviji in izpiti podrobno pogledali teorijo z dokazi vred (tako dobro, da bi lahko šli na ustni izpit), vendar nam ponavadi zmanjka časa. Ko pa se na koncu leta učimo teorijo za ustni izpit, ugotovimo, koliko vprašanj se z dobrim poznavanjem teorije razjasni.

Ne podcenjujte nobenega predmeta.
V prvem letniku veljata Analiza1 in Algebra1 za najtežja predmeta, vendar ne podcenjujte ostalih predmetov in tudi njim posvetite dovolj časa, saj tudi ti predmeti niso enostavni, poleg tega pa je potrebno za napredovanje v letnik imeti narejene skoraj vse predmete (en eno-semestrski vam lahko ostane). 

Ne verjemite vsemu, kar vam povedo tisti, ki ponavljajo letnik.
Ker so še potrti, ker niso naredili letnika, dostikrat napihnejo stvari in vse se zdi še toliko bolj grozno. Lahko so dober vir informacij, lahko pa vas tudi prestrašijo:).

Ne prepisujte domačih nalog in kolokvijev. 
To se smatra kot večja kršitev. Poleg tega se vam ne splača, ker so kazni preveč stroge. Lani je naprimer profesor pri LMN vsakemu, ki je prepisal domačo nalogo, ki je bila vredna 2 točki, odbil 20 točk, tako da so potem ti študentje lahko na izpitu in z ostalimi domačimi nalogami zbrali le 80 točk in tako se je možnost, da bodo naredili izpit precej zmanjšala. 
P.s.: o prepisovanju govori tudi eden od asistentov v prvem letniku v temle videu: klik!

No, za konec pa bi delila še mejl enega of profesorjev, ki smo ga dobili, ko smo bili mi v prvem letniku, ki se mi zdi zanimiv in poučen in ki lepo zaokroži to, kar sem želela s to objavo povedati. Takole gre:

»Prejel sem en e-mail, za katerega se mi zdi, da bi lahko bil tipičen. Objavljam ga anonimno, upam, da bi avtor ne bo zameril za objavo:

Čeprav malo pozno, sem se intenzivno začel učiti Logiko in množice (za prvi kolokvij je bilo to bolj pregledovanje zapiskov), vendar pa imam pri tem veliko problemov... Sploh nevem, kako se naj spravim zraven, kaj naj delam... Berem si teorijo, pa mi ni čisto vse jasno... Pa grem pogledam naloge, pa sploh ne vem kako se naj zraven spravim, kako naj rešim nalogo... Mi lahko prosim svetujete? Katero literaturo naj uporabljam? 

Prosim vas v bistvu, da mi svetujete, kako se najlažje in najboljše naučim za izpit, da bo le ta pozitiven ;)

Hja. Najprej bi rekel, da je bil email poslan tri mesece prepozno. Na začetku leta, takoj ko je bilo na predavanjih ali vajah jasno, da zadeve niso tako zelo easy, bi se moral zglasiti pri meni ali pri asistentu. Še enkrat poudarjam, da smo več kot pripravljeni pomagati, ampak morate za pomoč vsaj stopiti do nas! No, kakorkoli že, po toči zvoniti je prepozno. Kaj lahko storimo zdaj?

Verjetno mi ni treba razlagati, da je snov na faksu drugačna od tiste v srednji šoli. To pomeni, da bo večina študentov doživela šok ob vstopu na faks. Matematični faks velja še za posebej težkega. Kdor gre študirat matematiko, mora biti pripravljen na delo in vztrajnost (in da bomo povsem iskreni, določena stopnja smisla za matematiko je tudi pogoj). Predvsem pa ne obupavajte. Če ste se resno odločili študirati matematiko in vas ta veseli, potem se da z dobro mero delavnosti daleč priti.

Najprej morate biti pripravljeni vložiti v študij toliko časa, kot ga od vas študij zahteva. Če je to 10 ur na dan, je to 10 ur na dan. Na začetku gre počasi, se ne znajdete, ne veste kako študirati. Kasneje boste lahko v dveh urah naredili to, česar zdaj v enem tednu ne morete.

Še bolj pomembno je, da se naučite študirati učinkovito. Vedeti morate, kdaj zapravljate čas in samo buljite v zapiske in kdaj dejansko študirate. Če študirate in še vedno nič ni jasno, pomeni, da ne znate študirati. V tem primeru morate nekaj spremeniti, kaj pomaga pa je odvisno od vsakega posameznika:

  1. Če študirate sami in ne gre, poiščite pomoč. Za občasno pomoč smo na voljo predavatelj in asistenta. Za trajnejšo pomoč je na voljo nekaj možnosti:
    • študirajte s sošolci v skupini: prosite kakega sošolca, ki mu gre dobro, da bi skupaj študirala. On ali ona se bo od vas naučil toliko, kot vi od njega, ker vam bo moral znati zadeve pojasniti (odlična vaja za ustni izpit).
    • kolikor vem, nudijo starejši študenti pomoč mlajšim (vprašajte študentski svet)
    • instrukcije, ki jih spet lahko iščete pri starejših študentih
  2. Morda študirate v skupini in potem samo opazujete, kaj počnejo ostali. Tako se boste bolj malo naučili, morate tudi samo aktivno sodelovati. To pomeni, da morate tudi vi kdaj soštudentom razložiti snov, ne samo oni vam. Tudi če soštudenti že znajo snov, ki jim jo razlagate, je zanje to koristno, ker morajo poskušati razumeti vašo razlago in vam pojasniti, kje narobe razmišljate.
  3. Morda je splošni nivo matematike na faksu precej višji od tistega, ki ste ga prinesli s seboj s srednje šole. V tem primeru morate odkriti, na katerem nivoju je vaše znanje matematike in graditi od tam naprej. V treh mesecih se da z intenzivnim učenjem naučiti vso srednješolsko snov in še več. Nekaj predlogov omenjam spodaj.
Zavedati se morate, da je tistih pet sošolcev, ki jim gre vse super in vedno vse znajo, naredilo v življenju vsaj 10-krat več matematike kot vi. Rešili so vse naloge z državnih matematičnih tekmovanj za 30 let nazaj, reševali so naloge iz matematičnih olimpijad, ko ste vi v srednji šoli kadili jointe, so oni doma čepeli s papirjem in svinčnikom v roki. Oni so že naredili to, kar morate vi zdaj: postati (pol)profesionalni matematiki. Morda bo komu pomagalo to, da gre po njihovi poti. V 3. nadstropju Jadranske 21 je prodajalna učbenikov DMFA-Založništvo. Pojdite tja in si kupite:
  1. Tekmovanja Kenguru za osnovne šole. Začnite reševati naloge za višje razrede, če ne gre, najprej rešujte nižje. Se popolnoma nič ne zafrkavam in povsem resno mislim: odkriti morate svoj nivo matematičnega znanja. To, da znate na pamet formulo za reševanje kvadratne enačbe ne pomeni, da razumete kvadratno enačbo. Tekmovalne naloge vam bodo pokazale, kako je treba razmišljati in kaj se od vas pričakuje. Če niste reševali osnovnošolskih tekmovalnih nalog, je treba morda začeti prav pri teh, tudi če so za 4. razred.
  2. Predtekmovanja in državna tekmovanja za srednje šole. Naloge s predtekmovanj so bistveno težje kot vse, kar ste videli v srednji šoli. Naloge z državnih tekmovanj so super težke. Če niste nikoli tekmovali na državnem nivoju, bodite srečni, če boste znali rešiti eno nalogo iz vsakega tekmovanja. Organizirajte klub in rešujte naloge skupaj.
  3. Berite dodatno literaturo, ampak tako, ki vas zabava in ni zatežena. Vprašajte predavatelja za uvodne tekste. Jaz vam takoj lahko priporočim nekaj knjig, ki jih dobite v DMFA-Založništvo ali v knjižnici:
  4. Poleg matematike delajte še kaj drugega v življenju, da ne boste zagrenjeni.
Nazadnje bi moral dati še kak nasvet študentu, ki mi je poslal zgornji e-mail. Bom realističen. Če si se res začel učiti šele pred kratkim, ti bo trda predla in potrebuješ kar nekaj sreče, da v zimskem roku izdelaš Logika in množice. Pridi na pisne izpite, morda se ti posreči. Če pa ne, pa naredi sistematični načrt za naslednji semester. Upoštevaj vse zgornje nasvete, da boš poleti pripravljen na izpite. Oglasi se pri meni ali asistentih, da skupaj naredimo načrt.

Kako bi se pa v naslednjih dveh tednih naučil to, kar naj bi se od oktobra do zdaj, pa ne vem.«
Objavi Komentar
Objavite komentar