Kot sem obljubila
zadnjič, ko sem pisala o švedskem podeželju, bom danes predstavila še nekaj utrinkov iz Stockholma. Pred tem vam želim predstaviti recept za švedske cimetove kolačke (kanelbullar), ki jih je možno na Švedskem kupiti povsod, tako kot pri nas burek:)
Za testo potrebujemo:
25 g kvasa
100 g kristalnega sladkorja
250 ml mleka
1 jajce
75 g masla
1 žlička kardamoma v prahu
650 g bele moke
pol žličke soli
Za nadev potrebujemo:
50 g masla
50 do 100 g sladkorja
1 žličko cimeta
Za premaz:
1 jajce
Kvasec pripravimo tako, da kvas nadrobimo in ga prelijemo s toplim mlekom, v kar vmešamo sladkor in pustimo, da vzhaja. Medtem pripravimo posodo, v kateri bomo zamesili testo, v katero damo moko in sol. Stopimo maslo, ki ga, skupaj s kvasnim nastavkom in stepenim jajcem, vlijemo v moko. Zamesimo testo, ki ga pustimo počivati 30 minut, da vzhaja. Testo razvaljamo od 3 do 5 mm debelo in približno 30 cm široko. Testo premažemo s stopljenim maslom in ga potresemo s kristalnim sladkorjem in cimetom. Zvijemo v tesen zvitek in narežemo na približno 1 cm široke kolobarje (lahko tudi več). Zvitke položimo na pekač, obložen s peki papirjem in jih pustimo vzhajati še 60 minut. Pred peko kolačke namažemo s stepenim jajcem (ki smo mu dodali nekaj žlic vode). Pečemo na 200°C približno 15 minut oz. dokler kolački na dnu ne porjavijo.
Če imate raje piškote, so priljubljeni švedski piškoti
pepparkakor, ki se kar topijo v ustih, spominjajo pa na okus Speculaas piškotov.
Pa še nekaj besed o obisku Stockholma, kjer sva z Evo preživeli tri dni. Stockholm je prijetno, zeleno in drago mesto, kjer pa se človek hitro počuti domače. Center je relativno majhen in ker sva imeli hostel v samem središču mesta, sva na večino ciljev odpravili kar peš. Prvi dan, ko je bil Stockholm siv in hladen, sva se udeležili free toura, kjer sva izvedeli veliko zanimivih dejstev o Stockholmu in Švedski, drugi dan sva se s podzemno odpravili v Södermalm, ki je bolj svobodnjaški, umetniški, vintage in se odpravili na najvišjo točko Stockholma, kjer je lep razgled na mesto, zadnji dan pa je bila glavna postojanka Vasa muzej, kjer je razstavljena lepo ohranjena ladja iz 17. stoletja.
Na free touru so nam najprej povedali zgodbo o
Christini, švedski kraljici, o tem, kako so ob njenem rojstvu razglasili, da se je rodil fant, ki so si ga vsi želeli, nato pa so ugotovili, da je deklica in da so jo vzgajali ter šolali kot bi šolali fanta, tako da je dobila izobrazbo, ki je bila sicer namenjena le otrokom moškega spola. Njen oče, protestantski kralj Gustav Adolf, na katerega je bila zelo navezana, je umrl v tridesetletni vojni in Christinina mama je po njegovi smrti preprečila, da bi njegovo truplo (ločeno od srca, ki je bilo v posebnem zaboju) pokopali in je vztrajala, da njegova krsta ostane odprta, tako da je vsak dan hodila k njemu na obisk. Njegovo srce pa naj bi viselo nad Christinino posteljo. Christina, ki je bila od šestega leta dalje kraljica, se je kasneje prestolu odpovedala ter se spreobrnila v rimo-katoličanko.
Sprehodili smo se tudi do PUB-a, ki je trgovina z oblekami, modnimi dodatki, nakitom, kozmetiko itd., kjer je bila zaposlena Greta Lovisa Gustafsson, ki jo je zaradi lepote šef Puba dal v svoje reklamne kataloge, potem so jo opazili filmarji, začela je igrati, bila je tako dobra in lepa, do jo je opazila tudi ameriška filmska industrija, takrat je tudi spremenila svoje ime v Greto Garbo.
Šli smo do tržnice, do Konserthuseta, kjer so razložili, kako je prišlo do Nobelovih nagrad (Alfred Nobel, izumitelj dinamita je prebral svojo osmrtnico v časopisu, ki so jo pomotoma objavili. Iz osmrtnice je bilo razvidno, da ga obtožujejo smrti stotine življenj in nad tem se je zamislil, zato je vse svoje premoženje namenil tem nagradam).
Videli smo kje je bil izveden atentat na Olofa Palmeja, švedskega predsednika vlade, ki je imel zaradi svojih idej precej nasprotnikov. Še vedno niso ugotovili, kdo je ubil njega in njegovo ženo, ki sta se vračala iz gledališča, za tistega, ki to ugotovi, pa je razpisana visoka denarna nagrada.
Sprehodili smo se tudi do banke, kjer je nastal psihološki izraz stokholmski sindrom. V banki se je zgodil rop, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem, ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili in postali dobri prijatelji.
Ogled smo zaključili pri kraljevi palači, kjer smo izvedeli, da kraljeva družina pravzaprav tam ne živi, ampak živi v predmestju ter kako je švedska družina spremenila kar je veljalo do sedaj - da je prvorojeni sin tudi prestolonaslednik. To so spremenili tako, da sedaj ni pomembno, katerega spola je otrok, pomembno je samo, da je prvorojeni, čemur so nato sledile tudi druge kraljevine.
Stockholm je zelo znan po second hand shopih. Precej sva si jih ogledali v Södermalmu. Žal sva si jih samo ogledali, ker so predragi, da bi tam kaj kupili, saj so cene rabljenih oblačil primerljive z novimi oblekami, četudi so obleke slabo ohranjene. V SoFu, ki je imel normalne cene, pa sva našli in kupili kar nekaj lepih stvari.
Zaradi slabega vremena sva se napotili v
vasa muzej, kjer sva videli ladjo iz 17. stoletja, ki je potonila kmalu po izplutju in je zelo dobro ohranjena, saj je več ko 95% ladje originalne. Ogledali sva si tudi okolico muzeja, kjer je res lepo, veliko je zelenja. Zaradi slabega vremena pa si nisva ogledali muzeja na prostem -pa drugič:)
Še nekaj zanimivih opažanj o švedskih posebnostih:
- kljub njihovi minimalistiki in smislu za opremljanje, pogosto uporabijo kar umetne rože in umetno sadje kot okras
- vrata je potrebno odpirati z obema rokama, saj imajo nad kljuko še posebno zapiralo, kar zna biti zelo nepraktično, vrata zaklepajo v nasprotno stran kot mi
- prebivalci, ki ne stanujejo tik ob glavni cesti, nabiralnikov nimajo ob hiši, ampak jih imajo ob glavni cesti
- vsako družina ima pred hišo drog s švedsko zastavo; zastavo dvignejo ob državnih praznikih, pa tudi, če se v družini dogaja kaj posebnega (rojstni dan, poroka, ostale posebne priložnosti)
- Švedi npr. počitnic ne določajo v dnevih (npr. od datuma x do datuma y), ampak se pogovarjajo v tednih, npr. 49. teden v letu bomo imeli počitnice
- toaletni prostori za moške in ženske niso ločeni
- kadar si delijo oz. jemljejo hrano, nihče ne vzame zadnjega kosa, ampak zadnji kos najprej dajo na pol, naslednja oseba preostanek spet razdeli na polovico in tako dalje, dokler ne ostane košček, ki ga ni več mogoče deliti
- pijače, ki vsebuje alkohol, ni mogoče kupiti v običajnih prodajalnah s hrano, ampak v zato namenjenih trgovinah
- zelo je popularna LCHF (low carb high fat) prehrana, ki je podobna paleo prehrani
- za različne partnerske odnose imajo različne izraze, tu je le nekaj primerov
Mambo - odrasli, ki še živi z mamo
Sambo - par, ki živi na koruzi
Särbo - par, ki ne živi skupaj
Delsbo - par, ki občasno živi skupaj
Kulbo juhold - ne živita skupaj, kadar sta skupaj se imata fajn
Takih in podobnih izrazov je še veliko, nekateri so prav zanimivi, lahko si jih pogledate tu:
klik.
Kanelbullar, mesne kroglice (Köttbullar) s pirejem in brusnično marmelado (Sylt Lingon), na skrajno desni sliki pa je Polarbröd.
.JPG)
.jpg)
