POROKA 2015: ORGANIZACIJA POROKE

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik.

Vedno sem si predstavljala, da se bom poročila poleti in tudi ko sva bila z možem že zaročena, sva načrtovala, da bo poroka letos junija. Ko sem nato nenadoma za nekaj mesecev zamenjala službo in se začasno preselila na drug konec države, sva ugotovila, da poleti poroke ne bo mogoče izvesti, zato sva jo nameravala prestaviti na naslednje poletje. Za poroko na način, ki sva si ga zamislila, bi namreč potrebovala precej priprav ter intenzivneje ukvarjanje s poroko, ki pa si ga jaz časovno nisem mogla privoščiti. Možnosti sta bili tako samo dve: ali poroko prestaviva za nedoločen čas, ali pa poroko organizirava tako, da nama bodo vse priprave vzele čim manj časa in odločila sva se za slednjo možnost. S pripravami sva začela konec oktobra 2014, poroka pa je bila 14. februarja 2015. Glede na to, da je šlo za valentinovo, sva pričakovala, da bo na ta dan interes za poroke večji kot na ostale zimske dni, vendar nisva imela nobenih težav z zasedenostjo izvajalcev. Verjamem pa, da bi bilo popolnoma drugače, če bi se odločila za aktualne poletne mesece. Celotni postopek priprav si lahko preberete spodaj, vključno s tem kaj je šlo na poroki narobe in kaj bi naredila drugače.  

Za uvod naj naštejem nekaj vprašanj, ki sva si jih zastavila, preden sva sploh začela z iskanjem ponudnikov. V okviru predvidenega proračuna in v okviru najinih časovnih in siceršnjih zmožnosti sva razmišljala tako:

• poročna vabila: da jih bomo delali sami, ni bilo dileme. Vprašanje pa je bilo: jih odnesti osebno (kar se nama sicer zdi primerno in lepo) ali jih poslati po pošti?

• fotografiranje in snemanje: dobre poročne fotografije so se nama zdele ena izmed bistvenih stvari, zato sva fotografa vključila v organizacijo še preden sva se odločila za uro poroke in sva ga vprašala za njegovo mnenje, koliko časa potrebuje med obredoma za dobre fotografije, šele nato sva rezervirala uro cerkvene poroke. Vprašanje pa je bilo: ali najeti tudi snemalca; pa tudi kaj bodo počeli svati med najinim fotografiranjem? Ali naročiti tudi foto knjigo?

• poročni prstani: mož je bolj za klasiko, jaz sem razmišljala, da bi se moj prstan razlikoval od njegovega. Že od začetka sva bila oba za rumeno zlato. Dilema: izbrati matirane ali gladke površine, s kamenčki ali brez, z okraski (vzorčki, vijuge) ali brez?

• nevestina poročna obleka: odločila sem se, da naredim tisto, kar pravijo, da se ne sme, in sicer da obleko naročim prek Aliekspressa, predvsem zato, ker sem želela obleko po meri in ne izposojene, pa tudi ugodna cena mi je bila pomembna. Tik pred naročilom pa nisem bila več prepričana: ali bo obleka sploh prišla pravočasno? Ali mi bo prav? Kaj če mi blago ne bo všeč? Kaj če bo na poročni dan zelo mrzlo? Kaj če bo obleka izgledala ceneno?

• poročni šopek in cvetje: Kje bom našla cvetličarja, ki bo znal prisluhniti mojih željam in ki bo dovolj blizu, da se bo šlo po cvetje mimogrede? Ali bodo v cvetličarni pripravili tudi dekoracijo v restavraciji, ali bom to zmogla sama in kako?

• restavracija: Postrežba na krožnikih, pladnjih ali samopostrežni bife? Kaj pa pijača? Samo kava, sok, mineralna in navadna voda ter vino ali še kaj drugega? V katerem kraju sploh začeti z iskanjem prostora? Catering in najeti prostor ali restavracija oziroma gostilna?

• poročna torta: čeprav bi jo z veseljem spekla sama, pa bi bilo to preveliko breme. Vprašanje: kdo bo spekel brezglutensko poročno torto, ki bo lepa in okusna?

• Riž, ki ga mečejo svatje: da ali ne? Kaj naj uporabimo namesto riža? Milne mehurčke, suho cvetje (in kje bi ga sploh lahko dobili sredi zime)?

• ostala vprašanja: Kaj če bo veliko snega? Kje bodo sorodniki iz oddaljenih krajev prespali, če bo treba? Kako preprečiti zamujanje na poroko? Kaj naj naredimo glede varovanja doma, najeti varnostnika ali prositi koga drugega, da pazi na morebitne vsiljivce, saj nas ni bilo doma ves dan? Šampanjec oziroma penina po civilni poroki - da ali ne?

Najino vodilo skozi celotne priprave je bil, da bova delala v skladu z najinimi zmožnostmi, kar pomeni, da je moral kakšen izmed organizacijsko zahtevnejših korakov pač odpasti. Organizacije poroke nisem nameravala spremeniti v svoj hobi in večine prostega časa nameniti poroki. To pa zato, ker sem se domov vračala le med vikendi. V primeru, da bi se lahko držali prvotnega načrta, pa bi organizaciji poroke z veseljem namenila več časa, saj v tem uživam. Prav tako nisva želela obremenjevati prijateljev in sorodnikov. V takih primerih bi morda kdo najel profesionalnega organizatorja poroke. Midva sva namesto, da bi hodila po poročnih sejmih in tam iskala ponudbe, namesto da bi hodila v izposojevalnice oblek in tam ugotavljala kaj nama pristoji ter kaj sploh želiva, čim več stvari poiskala, kupila in izvedla prek interneta (iz domačega naslanjača, kot so temu včasih rekli). Določila sva še okvirne denarne zneske za vse pomembnejše stvari, ki ne smejo manjkati, tako da sva vedela, v kakšnem cenovnem okviru iščeva ponudbe. S trenutnimi slovenskimi trendi, glasbeniki in fotografi, prstani, oblekami, dekoracijami in idejami nekaterih zaročencev je najlažje biti na tekočem s pridružitvijo kateri izmed Facebook skupin, kjer se lahko zastavi vprašanja in hitro dobi odgovore o vsem, kar je povezano z organizacijo poroke (npr. skupina Poroka 2015/16). Že pred pripravami na poroko sva bila trdno prepričana, da na poroki vsekakor ne bo nobenih balonov (razloge za to sem zapisala tukaj).

VABILA

Za primer, kako sva delala v skladu z najinimi možnostmi, lahko navedem že poročna vabila (izdelali smo jih sami, postopek in vabila lahko vidite tukaj). Najin cilj je bil, da jih pošljeva do prvega novembra in to nama je tudi uspelo. Odločila sva se namreč, da nikogar (razen seveda najbližjih) ne bova osebno vabila, ker bi bilo to časovno prezahtevno. Ker so bila vabila poslana do prvega novembra, ko se vedno srečamo tudi s sorodniki, s katerimi se manjkrat vidimo, smo lahko nekaj besed namenili tudi poroki, ki je bila za večino presenečenje. Ker sva imela določeno samo lokacijo in uro civilne poroke, ostalega pa še nisva imela rezerviranega, je bilo besedilo na vabilu precej skromno in je služilo bolj kot "save the date" kot pa vir informacij, kar se mi tudi sicer zdi odlična ideja. Preveč teksta na vabilu mi ne izpade lepo, premalo informacij pa prinese veliko vprašanj svatov. To sva rešila tako, da sva dva tedna pred poroko po pošti poslala "informacije za svate", kjer so bile vse pomembne informacije in podrobnosti, od časovnega poteka, navedbe vseh, ki bodo pri poroki sodelovali, vključno s kontaktnimi številkami na dan poroke, podrobnimi navodili za pot in parkiranje, opomnikom, do kdaj morajo sporočiti, če jih ne bo, do tega kje bodo na voljo wc-ji. Na ta način so imeli svati vse informacije. Hkrati so imeli dovolj časa, da se sprijaznijo s potekom, kot sva si ga zamislila midva. Izpustila sva namreč običaj, ki je pri nas v navadi, to je da ženin pride po nevesto na njen dom, kar je nekatere presenetilo oziroma se s tem niso strinjali. Tako so imeli dovolj časa, da se s tem sprijaznijo in na poroki ni bilo nepotrebnih pripomb.

PRSTANI

Presenetljivo poročni prstani niso tako zelo dragi kot sva mislila, da so. Najprej sva si jih ogledala v eni izmed zlatarn, da bi dobila občutek glede cen. Pregledala sva tudi precej internetnih strani in bolj ko sva gledala trenutne trende, manj so nama bili všeč ekstravagantni in dostikrat precej kičasti poročni prstani, ki bi se jih verjetno hitro naveličala, zato sva se odločila kar za klasiko. Ko sva izvedela, da izbrana zlatarna ponuja 20% sejemski popust, smo šli na poročni sejem na Ljubljanskem gradu, kjer od sejma, razen popusta, nisva veliko odnesla, tako da nama ni vzelo veliko časa. Sejma se ponovno ne bi udeležila, ker je prostor neustrezen za razstavljalce, saj je premalo prostora in je gneča prevelika, da bi si lahko stvari dejansko ogledal. Za domov sva dobila veliko letakov, ki so nama prišli prav pri izbiri ženinove poročne obleka. Po informacijah enega od znanih razstavljalcev je boljši sejem v hotelu Union.
Običajno si mladoporočenca prstana izmenjata tako na civilnem kot na cerkvenem obredu. Ker se nama je zdelo hecno, da bi morala med obredoma prstana sneti, kot da gre za igro in ne za pomemben simbol, sva se odločila, da na civilni poroki ne bova imela izmenjave prstanov, ki sva jih prihranila za cerkveni obred.

POROČNA OBLEKA IN ČEVLJI

Vse na to temo sem že povedala tukaj.

POROČNI ŠOPEK

Vse na to temo sem že povedala tukaj.

RESTAVRACIJA, HOTEL IN TORTA

Način izbiranja prek interneta pa se ni najbolj obnesel pri izbiri gostišča, restavracije oz. prostora za slavje. Ker seveda nisva imela časa, da bi šla do različnih lokacij in preizkusila njihovo ponudbo, kot priporočajo nekateri, sva sestavila mail (povpraševanje), ki sva ga poslala na več naslovov. Prek interneta sem pregledala vse ponudnike, ki so bili v bližini lokacij civilne in cerkvene poroke. Pri lokaciji se nama je zdela pomembna dostopnost z avtom (zaradi zime sva iskala lokacijo, ki bo tudi ob snegu zlahka dostopna za vse), njihova ponudba ter seveda cene. Presenetljivo je bil odziv gostincev zelo slab. Nekateri sploh niso odgovorili, nekateri z veliko zamudo. Mislim, da so se odzvali samo trije. Na podlagi njihovih odgovorov sva se nato odločila za enega in se dogovorila za sestanek, na katerega sva povabila še mojo pričo. Ker sva bila zadovoljna s ponudbo in cenami ter lokacijo, sva se nato tudi odločila za njih. Prepričalo naju je tudi dejstvo, da gre za hotelsko restavracijo, tako da so v hotelu lahko prespali tudi svati, ki so iz oddaljenih krajev, pa tudi midva sva dobila brezplačno sobo, v kateri sva na poročno noč prespala. Dva izmed svatov je med slavjem obšla tudi slabost in sobe, v katere sta lahko šla počivat, so prišle zelo prav.

Med obredoma smo imeli pogostitev v gostilnici, ki je v neposredni bližini cerkve. Za hrano smo poskrbeli sami, za pijačo in postrežbo so bili zadolženi oni. Vse priprave za gostilnico so nam vzele več časa kot sem predvidevala. Kar bi naredila drugače, bi bili obloženi kruhki, ki so jih prispevali moji domači. Sicer priprava ni vzela veliko časa, vendar je na dan poroke vsaka minuta dragocena, tako da bi bilo bolje, če bi jih naredil kdo drug. Na sestanku, ki je bil v soboto nekaj dni pred poroko, smo opazili, da je gostilna, glede na to, da gre za tipično vaško gostilno, kar obiskovana. Na dan najine poroke je bila gostilna popolnoma prazna, prav tako zunaj in pred cerkvijo ni bilo nikogar. Osrednji vaški trg je bil samo naš. Seveda so vsi vedeli, da imamo poroko, kar se pri njih zgodi zelo redko in so bili tako uvidevni, da so se umaknili, kar se verjetno lahko zgodi samo na vasi.

Mnenje: Hrana v hotelu je bila odlična in nad pričakovanji, vsekakor pa je je bilo preveč. Najprej smo imeli juho ter postrežbo na krožnikih, nato pa še samopostrežni bife. Res je nekaj svatov odpovedalo zadnjo minuto, tako da je hrana ostala tudi zaradi njih, vendar bi tudi, če bi bili vsi, precej hrane ostalo. Pri postrežbi sem pričakovala, da bo vse tako, kot smo se vnaprej dogovorili, vendar je bilo nekaj malenkosti, na katere sva jih morala opozoriti in so jih hitro popravili. Prostor je bil zelo velik, glede na naše število svatov. Nama sta bila tako postrežba kot prostor zelo všeč, je pa nekaj svatov podalo svoje pripombe. Motili so jih stebri, ker so ovirali pogled, ter ovirali ples. Motila jih je glasna klima in neurejeno ogrevanje, tako da je kar nekaj svatov omenilo, da jih je zeblo. Tiste, ki niso veliko plesali in so več sedeli, je bolj zeblo in kar nekaj svatov se je na poroki prehladilo, kar nama ni pustilo najboljšega občutka. Poudariti pa morava, da so bili izredno pošteni pri ceni in so naju presenetili z bistveno nižjim računom, kar je zelo pohvalno in je vsekakor pustilo dober vtis. Všeč nam je bil osebni pristop. Na dan poroke sva se v restavraciji počutila zelo domače, z osebjem pa smo vzpostavili dobro komunikacijo.

Kaj bi naredila drugače: Po vseh sestankih, ki smo jih imeli, na katerih smo se dogovarjali o hrani, vinu, sedežnem redu in ostalih podrobnostih smo popolnoma spregledali ogrevanje. Ker se prostor, v katerem smo imeli mize, uporablja samo za večje družbe, se ne ogreva redno, zaradi česar bi morali ogrevanje vključiti bolj zgodaj. Ko smo jedli prvi obrok (juha in postrežba na krožnikih) smo imeli v ozadju glasbo, ki sem jo jaz izbrala, saj smo želeli da se v miru poje in v tem času je bila moteča glasna klima (kar je še posebej moteče na video posnetkih). Verjetno je enako poleti, ko klima hladi. Omeniti moram, da smo imeli tudi sedežni red, saj je bilo to nujno že zato, da so v restavraciji lahko pripravili stole (svati so sedeli za okroglimi mizami, zato so morali vedeti, koliko stolov gre h kateri mizi). Posebno je dober sedežni red pomemben za tiste, ki ne plešejo veliko in več časa presedijo za mizo. Česar nismo predvideli je, da se lahko zgodi, da ljudje ne bodo želeli sedeti tam, kjer smo jim mi določili, kot se je zgodilo v našem primeru, ko pri eni izmed miz svati niso hoteli sedeti, ker je bilo tam preveč mrzlo oz. je bil tam prepih.

Glede poročne torte sva imela srečo, da ima restavracija tudi svojo slaščičarko, ki je pripravila zelo dobro brezglutensko torto. Kar bi naredila drugače je, da bi se že prej dogovorila, naj vsakega gosta vprašajo kateri okus želi, saj so najprej začeli z rezanjem večje torte, še preden so koga vprašali za okus. Tako je približno polovica torte ostala, večina na krožnikih, za domov pa smo dobili le nekaj koščkov, čemur bi se lahko izognili, če bi goste prej vprašali, kateri okus želijo.

FOTOGRAF

Miha

Pri fotografu sva se iskanja lotila na isti način, saj ima večina profesionalnih fotografov svoje spletne strani, kjer je možno videti njihove izdelke. Odločila sva se za enega. Samo temu sva poslala povpraševanje in dogovorili smo se za sestanek. Nisva se mogla odločiti ali najeti tudi snemalca. Ko smo se s fotografom dogovorili še za ceno, ki je bila pod najinimi pričakovanji, sva se odločila tudi za snemalca. Sicer se povpraševanje lahko pošlje preko te spletne strani: http://www.najem-fotografa.si/oglasi/tip/poroka. Odločila sva se, da profesionalnemu fotografu prepustiva le uradni del, za snemanje in fotografiranje neuradnega dela pa je poskrbel Miha.

Mnenje: nad foto knjigo sva bila navdušena, saj je zelo lepo narejena, že platnice so dobro narejene in odlično izbrane, fotografije pa so zelo lepo popravljene, tako da se res vidi zaključeno celoto. Ostale fotografije sva dobila na USB ključku in sva z njimi tudi zelo zadovoljna. Odlično se nama je obneslo predhodno fotografiranje namesto med obredi, ko bi naju morali svati čakati. Fotografirala sva se torej neposredno pred poroko in pred prihodom svatov, kar je presenetljivo pripomoglo tudi k najini razbremenitvi in sproščenosti na poroki, torej naju je dobro mentalno pripravilo na obrede in spravilo v dobro voljo. Zjutraj smo namreč vsi hiteli še z zadnjimi pripravami. K frizerju sva šli skupaj s pričo, za ličenje sebe, priče, moje mame in sestrične pa sem poskrbela jaz, zaradi česar tudi nisem imela časa za kar koli drugega. Predvsem frizerki sta potrebovali več časa, kot sem predvidevala, glede na to, da sva obe s pričo prej šli na "probo". Pred poročnim dnem nisva imela nobenega zaročnega, inspiracijskega ali poskusnega fotografiranja.

Kaj bi naredila drugače: Na fotografiranju sva se zabavala in sprostila, tako da bi se vsekakor ponovno odločila za fotografiranje pred obredi. Kar bi naredila drugače je, da bi se bolj natančno dogovorila glede snemanja. O tem kaj, koga in kdaj fotografirati smo se natančno dogovorili, medtem ko sva se za snemanje odločila naknadno in sva samo rekla, naj se snema vse, vendar pa bi morala biti bolj jasna, kaj želiva. Kar bi vsekakor naredila drugače je, da bi poprosila še kakšnega od svatov, naj snema in fotografira "za vsak slučaj". Skoraj sva namreč ostala brez vseh fotografij ter posnetkov zaradi spleta nepredvidljivih okoliščin. K sreči sva fotografije dobila, od posnetkov pa imava civilni obred in začetek poročne maše (brez obreda), vendar pa se sedaj, ko nama je fotograf svoje in naše posnetke združil v en film, niti ne pozna tako zelo, da del manjka.

GLASBENIKI

Sva pa za iskanje glasbenikov uporabila taisti portal: http://www.najdi-glasbenika.si/ 

Dobila sva ogromno ponudb. Pri oddaji povpraševanja sem namenoma napisala nižjo ceno kot sva jo bila dejansko pripravljena plačati (za 200 eur manj). Med drugim sem tudi zapisala, da ne želiva neokusnih in pivskih igric. Dobila sva ogromno ponudb, med njimi tudi veliko takih, ki so najino maksimalno ceno občutno prekoračili, kar pa sva pričakovala in sva bila tudi pripravljena plačati več kot sem v povpraševanju zapisala. Med ponudniki sva izbrala nekaj finalistov in izmed njih izbrala dva. Ko smo se s prvim dobili na sestanku, naju je njihov vodja prepričal. Na sestanku nama je predstavil kaj nudijo, šli smo kar v podrobnosti, saj sva poleg glasbe pričakovala tudi animacijski program. Predvsem sva vztrajala, da nama predstavi vse igrice, ki jih lahko izvedejo, da naju ne bi s čim presenetili, saj sva se želela izogniti neokusnim igricam.

Mnenje: iskala sva skupino s pevko, torej mešano zasedbo, bilo jih je 5. Z glasbeniki sva bila zadovoljna. Glede animacijskega programa sva jih na poroki nekajkrat sama opomnila, kaj bi lahko še izvedli, kar bi bilo v idealnih okoliščinah nepotrebno. Predvsem pa sva več pričakovala od pevke,. Program so sicer vodili njeni moški kolegi, ona pa je ostajala v ozadju.

Kaj bi naredila drugače: Pri izbiri glasbenikov se ne bi ozirala na to, ali imajo pevko ali ne, saj se je to izkazalo za čisto vseeno, bolj kot na glasbo bi se osredotočila na animacijski program, ki ga nudijo. Sicer je veliko svatov plesalo, vendar dober program dogodek popestri in poskrbi za veliko smeha.

CERKVENA GLASBA

Glede pevk na poročni maši sem najbolj komplicirala glede pesmi, tako da so se pevke morale naučiti dve skladbi za najino poroko, za katere sva jim note priskrbela sama. Odločila sva se za:

vstopna pesem - koračnica (Mendelssohn)

psalm: Deni me

pesem po poročnih zaobljubah: Visoka pesem (Dolgo sem iskala njega)

darovanje - Darujem ti ljubezen

obhajilo - Najlepši dar, Čas življenja

zaključek - Suša, Znova se lahko rodiš, Moj jezus, rešitelj, Mnogo sem prehodil poti

Mnenje: s pevkami sem se vse dogovorila preko mailov, kar je zelo praktično. Všeč mi je bilo, da so upoštevale najine želje, bile so fleksibilne in so odlično ter profesionalno opravile svoje delo. 

Kaj bi naredila drugače: Poskrbela bi, da bi še nekdo snemal poročno mašo, saj sedaj nimava nobenega posnetka njihovega čudovitega petja.

RIŽ

Vsekakor se mi zdi metanje hrane sporno, vendar sva kaj kmalu ugotovila, da imava samo dve možnosti. Ali svatom prepoveva metanje riža, česar nisva nameravala storiti, ali pa riž nadomestiva s popularnimi milnimi mehurčki ali suhim cvetjem. Ko sem že skoraj naročila milne mehurčke za vse svate, sem prebrala, da lahko milni mehurčki na nevestini obleki pustijo trajne madeže, suho cvetje pa je bilo predrago, da bi ga kupila, zato sva se odločila, da za riž in ostale pripomočke poskrbiva sama. Riž sva razporedila v vrečke (20 g riža v vsako), naročila sva še piščalke, s katerimi so svati veselo piskali, po daljšem premisleku pa sva kupila še dva topa z belimi razgradljivimi konfeti (srčki). Kupila sem jih tukaj, kjer so imeli na izbiro še metuljčke. Glede škodljivosti riža za ptice, ki ga včasih navajajo kot enega izmed razlogov, zakaj se riž odsvetuje, sem tukaj prebrala, da zaradi tega ptice ne umirajo. Pri rižu je treba tudi paziti, da se ne kupi najcenejšega, ker lahko bel prah na oblekah pušča madeže, tak riž je potrebno predhodno oprati. Mi smo uporabili parboiled riž, ki res ni čisto bel, ampak se na koncu tega sploh ne opazi, predhodno pranje pa ni potrebno.

Mnenje: S kombinacijo različnih pripomočkov so svati dobili tudi riž, vendar manjšo količino kot bi je verjetno raztresli, če bi riž prinesli sami (da jim ga ni potrebno nositi, sva izrecno zapisala pri poslanih informacijah), saj so bili bolj zaposleni s piskanjem na piščalke, dva pa smo zadolžili za topova, ki sta kar konkretno počila.

Kaj bi naredila drugače: Če bi poroko začela načrtovati v poletnih mesecih, bi posušila cvetje, ki bi ga uporabili namesto riža. 

ŠAMPANJEC
Po civilni poroki se običajno postreže s penino, zaradi česar sva tudi midva razmišljala, da bi penino imela, vendar nisva vedela, kako naj postrežbo izvedemo. Na gradu niso imeli te ponudbe, tako da bi morali posebej za to nekoga najeti (in seveda plačati). Alternativa bi bila le, da penino prinesemo s sabo in jo sami postrežemo, vendar se nama ta ideja ni zdela posrečena. Glede na to, da je bila poroka pozimi, hladna penina tudi ni tako nepogrešljiva kot v vročih poletnih mesecih, zaradi česar sva idejo o penini na koncu opustila in ne zdi se nama, da jo je kdo pogrešal. S penino smo nato nazdravili ob poročni torti.

ZADNJI DNEVI PRED POROKO

od leve proti desni: bele mašne na poteg za stole v cerkvi, zgoraj v škatlah so škatle s pecivom, pod njimi v škatlah so steklenice vina, v plastenkah je voda za rože s hrano za rože

Kar smo mogli, smo postorili takoj, ko je bilo mogoče, saj nisva želela čakati na zadnje dni, ker sva vedela, da bo že tako ali tako vsega preveč. Zadnje tri dni smo imeli vseeno preveč opravkov. V četrtek smo:
- dokončali pecivo (dodali kreme, naredili rafaelo in čokoladne kroglice)
- lepili nalepke na steklenice za poročno vino

V petek smo:
- razrezali pecivo
- pakirali piškote in pecivo
- pripravili rože za hotel
- okrasili cerkev (dali mašne na stole in prinesli ikebano)
- poskrbeli za postavitev miz, dekoracije v gostilni
- dekorirali mize in stole v hotelski restavraciji
- doma pogostili sosede, ki so postavili smrečice

V soboto smo:
- šle k frizerju, se naličile
- pripravili obložene kruhke
- razrezali potice
- pripravili sadna nabodalca
- pripravili čokolado za čokoladni fondi

Kaj bi naredila drugače:
Zadnji trije dnevi so bili vsekakor preveč naporni. K sreči nam je pomagala sestrična, ki je pri nas domača in je skupaj z mojo mamo poskrbela za pogostitev sosedov. Na koncu pride vsaka pomoč prav, posebno s strani tistih, ki se znajdejo (npr. če jih pošlješ po neko stvar, vedo, kje jo bodo našli). Pomoči prej nismo potrebovali, bi pa morda prišla prav še kakšna dodatna pomoč v soboto zjutraj, pa tudi že v petek, še bolje pa bi bilo, da bi obložene kruhke delal kdo drug. Nisem pričakovala, da se bodo rože tako zelo dobro obdržale kot so se, kar pomeni, da očitno ponavadi kupujem stare rože. Ker smo poskrbeli, da smo imeli sveže rože, bi lahko brez problema šopke naredila že v četrtek, saj so se rože obdržale en teden, jaz pa sem mislila, da bo že iz petka na soboto problem. Še boljše bi bilo, če bi lahko mize in stole v restavraciji pripravili že v petek zjutraj, vendar pa takrat še niso bile pripravljene, tako so nam bile na voljo šele zvečer. Tudi nalepke za poročno vino bi lahko lepili prej kot v četrtek, vendar nas je skrbelo, da se bodo steklenice rosile in da bodo nalepke odstopile, kar pa se ne bi zgodilo, saj lepilo močno drži. Prej bi tudi lahko zapakirali piškote, tako da bi se zadnji dan ukvarjali samo še s kremnim pecivom, še bolje bi bilo to delo prepustiti komu drugemu. Več časa bi si tudi rezervirala za frizerja, saj sva bili s pričo naročeni že ob 7ih zjutraj (frizerski salon je 5 minut oddaljen od doma), domov pa sva prišli šele okoli 9ih, saj se frizerkama ni nikamor mudilo, tako da smo kasneje preveč hiteli.

VAROVANJE DOMA

Na koncu se nismo odločili za varnostno službo, smo pa poprosili sorodnico, da je pri nas prespala. Nič ni šlo narobe.

KAJ JE ŠLO NAROBE

• Ena izmed mojih že kar paranoičnih skrbi je bila, da bi kateri od svatov zamudil na civilni obred in v ta namen sva že vnaprej naredila nekaj korakov, da do tega ne bi prišlo. Nikogar nisva silila, da mora priti na obred, vendar pa sva želela, da tisti, ki se ga nameravajo udeležiti, ne zamujajo, saj smo imeli pred civilnim obredom še portretno fotografiranje s posamičnimi svati oziroma družinami. Prvi korak je bil, da sva uro, ko morajo biti svati pred gradom, določila dovolj zgodaj, to je pol ure pred obredom. Meni se sicer to ni zdelo zgodaj, vendar so mi na gradu povedali, da je 15 minut pred obredom več kot dovolj. Prav tako sva svatom ob informacijah, ki sva jih poslala dva tedna pred poroko, navedla natančna navodila, kako priti do vseh lokacij. Kar se je potem zgodilo je bilo to, da so čisto vsi svati prišli pravočasno, samo moji domači so zamujali, ker niso pogledali navodil za pot. Mesto namreč poznajo, vendar se je v zadnjih letih prometna ureditev spremenila (enosmerni promet). Sicer so prišli več kot dovolj zgodaj in sploh ne moremo reči, da so zamujali, vendar so nama povzročili nekaj nepotrebne  začetne živčnosti. Zadnji dan smo si zadali tudi preveč stvari, zaradi česar je prišlo do zamude, saj nam je na koncu zmanjkalo časa (dobro, da smo dovolj zgodaj določili uro prihoda).

• Prepih in težave z ogrevanjem v restavraciji, kjer smo imeli slavje: za svate so bile namenjene okrogle mize, za katere smo pripravili sedežni red. Ko so svati prišli v restavracijo, se je pri eni izmed miz zgodilo, da svati tam niso hoteli sedeti, ker jih je motil prepih. K sreči so bili pri sosednji mizi svati tako ustrežljivi, da so bili pripravljeni zamenjati mizo. 

• Teden dni pred poroko so v restavraciji ugotovili, da bo na dan najine poroke v njihovi restavraciji maškarada, za katero so bili prepričani da bo v petek, kar bi pomenilo, da bodo maškare ob našem prihodu še tam. Ker smo potem imeli zamudo pri cerkveni poroki, se je vse ravno izšlo, tako da smo se z maškarami ravno zamenjali.

• Sef: svati so nama dali darila, ko smo prišli v hotelsko restavracijo. Po večerji sva jih pred njimi odprla in prebrala vse čestitke, pri katerih so se vsi zelo potrudili. Čestitkam je bil priložen tudi denar in da smo bili lahko brez skrbi, smo vse kuverte pospravili v sef. S sabo smo imeli tudi gotovino za plačilo glasbenikov, ki smo jo prav tako dali v sef. Ko sva želela glasbenike plačati, pa sefa ni bilo mogoče odpreti, saj je vodja, ki je edini imel ključ od sefa, že odšel domov. Tako je ženin moral na bankomat, ki je v bližini, nekaj denarja pa sva si morala tudi izposoditi, saj naenkrat ni mogel dvigniti toliko gotovine, kot sva jo potrebovala za plačilo.

• Poročna maša - cerkvena poroka:
V priprave na poročno mašo smo vložili kar nekaj truda že s predpripravami. Z župnikom smo se dogovorili in pogovorili o celotnem postopku in podrobnostih v zvezi z obredom. Sicer sva želela preprost in tradicionalen obred (brez poročne sveče, oče me ni pospremil do oltarja, ampak sva šla z ženinom skupaj). Želela sva, da je cerkveni obred res osrednji, da zaživi v vsej lepoti. Imela sva srečo tudi z glasbo, za katero sva porabila precej časa, saj se dolgo nisva mogla odločiti, katere pesmi sploh izbrati, ker je veliko lepih. Izbrala sva prvo berilo, ki je postalo kar stalnica med poročnimi berili, izbiro drugega berila pa sva prepustila župniku. Glede na to, da se osebno poznamo in glede na to, da sva se za lokacijo cerkvene poroke odločila ravno zaradi našega poznanstva, sva imela v zvezi s cerkvenim obredom visoka pričakovanja. Dan pred poroko me je župnik poklical, da je zbolel in to sva lepo sprejela. Nato smo skupaj iskali drugega župnika in ga tudi našli. S cerkvenimi pevkami smo bili dogovorjeni, da bo cerkev za njih odprta že uro pred obredom in ko so prišle na lokacijo, je bila cerkev še zaprta. Dobro da sem vedela, v kateri izmed sosednjih hiš imajo ključ od cerkve, kjer so mi povedali, da imajo oni informacije, da je obred ob 16ih (dogovorili smo se, da bo od 15ih). To se mi je zdelo sumljivo, zato sem poklicala župnika in ugotovili smo, da je prišlo do napake pri prenosu informacij glede ure obreda. Sicer je takoj ukrepal in "nadomestnemu" župniku sporočil, naj čimrej odide na pot do cerkve. Obred se je tako pričel z zamudo, ki sicer ni bila moteča, smo pa morali na hitro improvizirati in smo v zakristiji zelo na hitro izbrali drugo berilo, prižgali sveče, župniku razložili potek (predvsem v zvezi s petjem), prstani so šli kar v škatlici na oltar (ker nama blazinice za prstane niso všeč, smo bili prej dogovorjeni, da se bo prstane dalo na pladenj, ki pa ga v tistem hitenju nismo mogli iskati) in šele ko sva že stala pod korom in je skoraj igrala poročna koračnica, naju je župnik vprašal, kako nama je ime. Od tu naprej je vse potekalo sproščeno, vendar precej drugače kot sva si zamislila.  

• Fotografije in snemanje: Nekaj tednov po poroki nama je fotograf sporočil, da nima vseh posnetkov, oziroma da ima samo posnetke civilne poroke ter začetka poročne maše (do prvega berila). Vesela sem, da nisem upoštevala tega nasveta. Seveda sva fotografu kot profesionalni osebi popolnoma zaupala, vendar smo vsi samo ljudje in nekatere stvari so izven naše moči in se lahko primerijo vsakemu. Fotografu so namreč neposredno po poroki ukradli vso snemalno in fotografsko opremo, vključno s posnetki. Bolj kot posnetki so nama sicer pomembne fotografije, posnetke sva želela bolj zaradi dokumentarne vrednosti, vendar nama ostaja le spomin na cerkveni obred. Moram še poudariti, da je malo manjkalo, da nisva ostala tudi brez vseh fotografij, zaradi česar bi, če bi lahko kaj naredila drugače, poskrbela, da bi še kdo fotografiral in snemal. 

POROKA 2015: DEKORACIJA & ZAHVALE

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik.

Pri poročni dekoraciji je dobro začeti z barvo, ki naj bi bila rdeča nit poroke (barva poroke), zato ker je od tu naprej nato vse lažje, saj vemo, v katerih barvah iščemo dekoracijo. Jaz sem najprej mislila, da bi lahko bila to rdeča barva, ker je najbolj klišejsko valentinova, saj smo imeli poroko ravno na valentinovo. Zadovoljna sem, da smo se potem odločili za barvo starega zlata, saj mi je bil končni izgled res lep in v vintage pridihu, ki smo ga imeli že z izbiro šopka, pa tudi moje obleke, plašča in nakita. S to barvo se lepo ujamejo vse barve narave: zelena, rjava, rdeča, oranžna in vsi vmesni odtenki. To pričara prelivanje in zlivanje z barvami narave, barvami v cerkvi, kjer je značilno veliko pozlate, vse pa se najbolj odrazi na fotografijah. Za zimsko poroko se mi zdijo primernejše pastelne in ne preveč intenzivne barve. Namesto da bi dobili značilno in opazno kombinacijo (kar dobimo v primeru, če se odločimo za izrazito barvo kot npr. popularne: vijola, oranžna), dobimo hvaležnejšo barvno paleto, pri kateri si lahko privoščimo različne odtenke.

Dekoracijo smo potrebovali v cerkvi, gostilnici, kjer smo imeli pogostitev in v restavraciji, kjer smo imeli slavje. Ikebano za cerkev (lahko vidite tukaj) smo naročili v cvetličarni, klopi in oltarja nismo dekorirali. Pravzaprav smo imeli poleg ikebane dekoracijo le na stolih za mladoporočenca in priči. Najraje bi za te stole najela prevleke, saj je to za 4 stole res minimalni strošek, izgleda pa lepo in svečano, vendar pa župnik ni vedel, katere stole bo uporabil za poroko, zato sem raje kupila 4 bele mašne na poteg.

V restavraciji, kjer smo imeli slavje, smo vse dekorirali sami, čeprav sem sprva mislila, da bi to delo prepustila cvetličarju, vendar sem na koncu ocenila, da bomo zmogli brez njega. Preko Ebaya sem naročila sizoflor v zlati barvi, mašne za stole (na katerih so bile bele prevleke) v skoraj neopazni nežni krem barvi (morala bi izbrati rjave) in mašne na poteg v zlati barvi za dekoracijo avtomobilov (druge dekoracije avtomobilov nismo imeli). Vse našteto sem naročila 3 mesece pred poroko, tako da je vse prispelo pravočasno.

Dekorirati je bilo potrebno 5 okroglih miz in "čelo", to je podolgovato mizo, kjer sva sedela nevesta in ženin s pričami ter starši. Na sredino vsake okrogle mize smo dali sizoflor in ga odrezali 2 prsta pod robom mize. Sizoflor je bilo treba konkretno zapogniti oz. narediti rob, da se je manj premikal. Na vsako od okroglih miz smo dali vazico z oranžnimi vrtnicami, med katerimi je bil listek z napisom priimka tistih, ki so za tisto mizo sedeli (sedežni red). Poleg vaze smo za vsako mizo pripravili jedilni list, ki smo ga dali v lep okvir.

Okvirji so bili kupljeni v trgovini Madal Bal. Ker niso plastični, temveč iz lesa in stekla, smo med dekoriranjem enega tudi razbili. K sreči smo jih imeli dovolj, tako da se to ni poznalo. Z jedilnimi listi je bilo kar nekaj dela, oblikovala sem jih v Photoshopu in natisnila na svetleč papir. Kljub temu, da smo na mize dali samo te tri stvari, je bila miza na dan poroke zelo polna, saj je bil na vsaki mizi še krožnik s pecivom in sadnimi nabodalci ter pijačo (nalepke za vino smo izdelali sami, postopek je prikazan tukaj), tako da mize niso izgledale prazne.

ROŽE

Rože za gostilnico in restavracijo so bile moj projekt. Najbolj me je skrbelo, da bi rože ovenele še preden bi prišli v restavracijo. Ko sem teden pred poroko iskala, kje še bi lahko rože naročila, razen v cvetličarni, sem najlepše rože našla v Hoferju, kjer so bili tako prijazni, da so ugodili moji prošnji in za dan pred poroko naročili toliko šopkov kot sem jih potrebovala. Naročila sem oranžne vrtnice. Tako sem dobila res sveže rože, ki so se odlično obdržale. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, da so bile tudi cenovno zelo ugodne. V cvetličarni sem kupila še hrano za rože, tako da je bila v vseh vazah voda obogatena s to hrano, pa tudi prej, ko sem doma skrajšala stebla, sem k vodi dodala hrano za rože. Dolgo sem iskala vaze, saj nikjer niso imeli belih kvadratnih vaz, kakršne sem želela za glavno mizo. Na koncu sem jih kupila v Merkurju in ker niso bile bele, ampak prozorne, smo jih sami presprejali. Najprej smo jih posprejali z belim sprejem in šele ko se je ta posušil, smo nanje nanesli še sprej z drobnimi zlatimi bleščicami, oba spreja sem kupila v Bauhausu. Za okrogle mize smo uporabili manjše vaze, ki smo jih že imeli doma. Če se peclji vidijo v vazi, se optično povečajo in so videti čudno, zato smo se tudi lotili projekta s sprejanjem. Če bi uporabila prozorne vaze, bi imela še več dela, ker bi morala nekaj ukreniti glede pecljev, da se ne bi videli, dober primer je tukaj.

Vse vrtnice sem že doma skrajšala in jim odstranila večino listov (sem in tja sem kakšnega pustila). Šopke sem pripravila na način kot je prikazano v tem videu (kot prikažejo za rumene vrtnice). Zelo pomembno je, da se vsako steblo, tik preden se ga da v vazo, odreže, tako da rože ostanejo sveže dlje (kot je pojasnjeno v tem videu).

Ker sem dobila res sveže rože, bi jih lahko brez problema pripravila že v četrtek, namesto v petek, ko je bilo še nešteto drugih opravkov.

Za gostilnico sem naredila šopek tako kot je prikazano tukaj, dodala pa sem še zlato praprot, ki sem jo tudi kupila v trgovini Madal Bal, enaka kot je bila tudi v ikebani.

omizje po koncu ohceti

ZAKAJ NA POROKI NISMO IMELI BALONOV?

Zadnje časa so baloni trend poročnih dekoracij. Nekateri pari se odločajo, da v cerkvi vsako klop okrasijo z baloni, napolnjenimi s helijem, ob koncu obreda pa balone odvežejo in spustijo v zrak. Drugi imajo balone tudi kot dekoracijo v gostilni ali za dekoracijo avtomobilov. Nekje sem, pod fotografijo svatov, ki spuščajo balone v zrak, prebrala komentar, da je bolj primerno spuščati balone kot živali (nekateri pari namreč spustijo grlice kot simbol ljubezni). Malo je poznano dejstvo, da lahko baloni škodijo pticam in naravi. Že en balon lahko predstavlja resno grožnjo, kar velja še toliko bolj, če naenkrat spustimo več balonov, saj se lahko ptice zapletejo v trakove, s katerim je bil balon privezan, ali pa ga zamenjajo za hrano, zaradi česar ptica umre. Več lahko preberete tukaj. Poleg tega je helij, s katerim so baloni napolnjeni, neobnovljiv vir, prodajna cena helija pa je prenizka. Manj je znano tudi, da je zelo dragocen vir v medicini in znanosti, zaradi česar ga je škoda tratiti za balone, saj njegove zaloge pojenjajo. Helij je tako dragocen, da bi morali, po oceni enega izmed strokovnjakov, za en balon odšteti 80 eurov. Sicer pa se mi baloni za poročno dekoracijo tako ali tako niso zdeli dovolj elegantni in svečani.

ZAHVALE

Namesto da bi svatom ob zaključku dala najino fotografijo, sva zahvale dala v vsako škatlico s piškoti. Oblikovala sem jih v Photoshopu, v fotokopirnici pa so mi jih natisnili na 200-gramski papir.

Za vse sodelujoče (glasbenike, župnika, fotografa in snemalca, vodjo strežbe v gostilnici, kjer smo imeli pogostitev med obredoma) sem pripravila zahvalna darilca, in sicer sem kupila kremni med za ženske in medeni liker za moške, na katere sem privezala zahvale, vsak pa je dobil še škatlo piškotov. Za matičarko in pooblaščenko sem pripravila simbolično darilce, in sicer za vsako lonček kremnega medu ter čaj.

Ker so se najini svati za naju zelo potrudili, sva se jim po poroki zahvalila tako, da sva za vsako družino dala razviti fotografije, s čimer je bilo veliko dela, saj smo morali najprej izbrati fotografije, nato pa smo jih še razvrstili v albume, ki sem jih naročila tukaj.

POROKA 2015: POROČNA OBLEKA & ČEVLJI

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik.

na snegu

NEVESTINA OBLEKA

Pri poročni obleki sem že vnaprej vedela, da bom naredila tisto, kar pravijo, da se ne sme, to je da sem obleko nameravala naročiti pri Kitajcih, to je prek spletnih strani kot sta Ebay in Aliexspress. Glede na to, da imam večletne izkušnje s kupovanjem v tujih spletnih trgovinah in mislim, da vem, na kaj moram paziti, niti nisem razmišljala o alternativah. Šele čisto na koncu, ko sem obleko že skoraj naročila, sem imela nekaj pomislekov. Po razmisleku sem ugotovila, katere so prednosti in slabosti takega naročila:

• prednosti:

- obleka je narejena po meri

- cena je več kot ugodna

- obleko naredijo po mojih željah

- v primeru hitre pošte mine od naročila do dneva, ko je obleka pri meni doma manj kot en mesec. Kar je pri tem najboljše je, da je možno najti prodajalce, ki hitro pošto (kot je npr. DHL) sploh ne zaračunajo (poštnina je brezplačna, v primeru, da bi jo morala plačati, bi verjetno presegla vrednost obleke)

- v primeru, da izdelek ne prispe v dogovorjenem roku, ima spletna stran dobro poskrbljeno za zaščito kupcev

• slabosti:

- veliko tveganje, da bo obleka  taka kot si predstavljam, da bo (obleka ne bo točno taka kot je na fotografiji na njihovi spletni strani)

- tveganje glede kvalitete, obleke so narejene na Kitajskem za zelo nizko ceno

- obleke nima smisla vračati, saj bi bila cena poštnine previsoka

- njihove velikosti so drugačne kot naše, zato je najbolje naročiti obleko, ki je narejena po merah

- obleko je potrebno naročiti dovolj zgodaj, da jo lahko šivilja, v primeru, da bi to bilo potrebno, popravi

- priporočljive so izkušnje z nakupovanjem na tujih spletnih straneh in znanje angleščine

Za maturantski ples mi je obleko po meri naredila šivilja in spomnim se, da je bila moja ideja precej drugačna od končnega rezultata. Kasneje sem dala po meri delat še nekaj oblek in iz tega sem se naučila, da je pri oblekah, ki so narejene po meri, potrebno sprejeti, da bodo pri končnem izdelku včasih večja in drugič manjša odstopanja od tega, kar sem si zamislila in končnim izdelkom. To sem pri iskanju poročne obleke upoštevala tako, da sem pri oblekah gledala samo modele (kroje) in ne podrobnosti. Bolj mi je bilo pomembno, da je obleka narejena po mojih merah in željah (ponavadi označeno kot "custom made"). Pri izbiranju sem gledala tudi cene, in sicer sem iskala ceno pod 150 eur, saj bi morala pri ceni nad to vrednostjo plačati poleg davka še carino. Ko sem po urah iskanja našla obleko in ceno, ki mi je bila všeč, sem kontaktirala prodajalca in bila tako razočarana nad odzivom (slabo znanje angleščine, zaradi česar je bilo nemogoče komunicirati), tako da sem z iskanjem nadaljevala. Ko sem našla naslednjo primerno obleko (kroj) in primerno ceno, sem se z njihovo kontaktno osebo (Sophie Wang) pogovarjala tako dolgo, da me je prepričala, da imajo z izdelavo oblek izkušnje, da so dosegljivi in da se bodo prilagodili mojih željam. Prosila sem jo tudi, naj mi pošlje fotografije oblek, ki so jih oni izdelali in šele po ogledu fotografij sem se odločila za plačilo. Obleko sem naročila tukaj. Obleko so izdelali v 15 dneh in jo nato poslali prek DHL pošte, tako da je bilo naročilo plačano 14. 11. 2014 in obleka je bila že 3. 12. 2014 na Brniku. Ko sem plačala slabih 40 eur za davek in stroške (račun so mi poslali na mail še isti dan kot je prispela v Slovenijo), je bila naslednji dan pri meni doma.

Obleka mi je bila kot ulita, le v zgornjem delu (oprsje) mi je bila prevelika, za kar sem kriva tudi sama, saj sem jim poslala le mere, ki so jih zahtevali. Opazila sem, da nekateri zahtevajo več mer, drugi manj in bolje bi bilo, da bi jim poslala več kot premalo. Na to, da bo treba obleko popraviti, sem bila pripravljena. Moja soseda je šivilja, tako da nisem porabila veliko časa s pomerjanjem obleke pri njej, popravila pa mi jo je skoraj zastonj. Pred poroko sem jo dala še v čistilnico, kjer pa so na notranjo stran pritrdili listek flourescentno rumene barve z mojim imenom in priimkom, kar pa sem ugotovila šele, ko sem po poroki obleko slekla. K sreči se listek ni videl. Po poroki je šla obleka ponovno v čistilnico.

Tvegala sem in v drugi trgovini (prav tako na Aliexpressu) naročila še belo jakno oz. blazer, vendar pa nisem vedela, ali se bo z obleko ujemala, ker gre za dve različni trgovini in že dva različna odtenka bele bi lahko pomenila, da blazerja ne bi mogla nositi. Ker je bil narejen po meri in je stal le 20 eur, sem ga naročila in narejen je bil natančno po merah, ki sem jih jim poslala. Naročila sem ga tukaj. Blago in dodatki so se tako dobro ujemali z obleko, da ni bilo mogoče ugotoviti, da ne gre za komplet.

Bala sem se, da obleka ne bo dovolj udobna in da bom komaj čakala, da se po polnoči lahko preoblečem v nekaj bolj udobnega in v ta namen sem imela s sabo tudi to drugo obleko. Ker je bila poročna obleka zelo udobna, sem v njej ostala do konca in se mi ni bilo treba preoblačiti.

Na Aliexspressu sem naročila tudi tiaro (to), za katero sem dobila veliko pohval in me je bilo sram povedati, kako poceni je bila. Res je, da ni bila zelo udobna, tako da sem jo po uradnem delu snela, vendar pa je dodala piko na i celotnemu izgledu. Kupila sem še plašč, pri čemer sem najprej razmišljala, da bi kupila belega, vendar se mi je zdel neuporaben, tako da sem izkoristila priložnost in kupila plašč kamelje barve, ki sem si ga že dolgo želela. Na Aliexspressu sem naročila tudi zapestnico, ki se je neverjetno svetila. Glede ostalega nakita sem kupila še ogrlico, ki pa sem jo nato zamenjala za tisto, ki sem jo kot darilo (presenečenje) dobila na dan poroke z ujemajočimi uhani.

NEVESTINI  ČEVLJI

tukaj sva v plesnem elementu, zaradi česar se ne vidi, da je bila obleka sicer skoraj do tal, ob hoji se čevlji niso videli

Ker nisem navajena visokih pet, sem iskala bele škornje s polno peto, saj sem vedela, da bo na dan poroke mrzlo, glede na to da je bila poroka 14. 2. 2015. Ko sem preiskala ves Europark in Citypark, sem ugotovila, da beli škornji letos niso moderni, zato sem začela razmišljati, da bi imela za zunaj, torej za uradni del, druge čevlje kot za slavje, ki je bilo v restavraciji. Ko sva z zaročencem pred poroko obiskovala plesni tečaj, sem videla, da so plesni čevlji v nadaljevalnih tečajih priporočljivi, zato sem ponovno izkoristila priliko in si za poroko dala delati plesne čevlje pri čevljarstvu Peta. Priročno je bilo tudi to, da mi na pomerjanja ni bilo treba hoditi v Ljubljano, saj je čevlje možno naročiti in pomeriti tudi v Trebnjem, ki mi je bližje, pa tudi drugod po Sloveniji, ne samo v Ljubljani. Plesni čevlji imajo podplat iz semiša, da ne drsijo, vendar pa so primerni le za notranje prostore, tako da jih po poroki, razen pri plesu, ni več mogoče uporabljati za vsak dan. Čevlji so se pri plesu na poroki precej obrabili, sem bila pa že vnaprej opozorjena, da je zlata barva zelo občutljiva (če te npr. soplesalec pohodi, se pozna). Ožulili me niso, mi je pa predvsem levo stopalo precej oteklo, zaradi česar so bili čevlji proti koncu že neudobni. Za čevlje oziroma škornje sem iskala nekaj toplega in udobnega in odločila sem se za sijoče, bleščeče škornje, ki so bili v enaki barvi kot plašč, tako da me na poroki ni zeblo v noge.

ŽENINOVA OBLEKA

Ko sva si, na poročnem sejmu na ljubljanskem gradu, ogledovala moške poročne obleke, sva ugotovila, da ima večina oblek še telovnik, namesto kravate pa plastron. Všeč so nama bile tudi podrobnosti kot so npr. zelo lepi gumbi. Za izposojo obleke se nisva odločila, ker sva imela srečo in sva obleko našla na zimski razprodaji, kjer so imeli za novoletne priložnosti na zalogi lepe, svečane in ugodne obleke. Sva si pa v Karizmi izposodila bel telovnik in ujemajoč plastron, oboje je izpadlo zelo svečano, žal pa niso imeli ujemajočega robčka za žep na suknjiču. V Karizmi sva kupila tudi srajco. Ker sva na oblekah, ki so namenjene izposoji, videla posebne gumbe, sva se odločila, da gumbe na obleki zamenjava. V Zlati nitki imajo tako bogato ponudbo lepih gumbov, da sva se težko odločila. Izbrala sva te:

ŠE NASVET ZA SVATE

Predvsem med ženskami je bilo proti večeru že kar nekaj utrujenih nog, zato vsekakor priporočam, da na poroko vzamete še kakšen udoben par čevljev. Na zimski poroki pa tudi moškim pride prav, če za cerkev in uradni del obujejo toplejše čevlje in se za slavje ter ples preobujejo v drug par čevljev.

POROKA 2015: POROČNO PECIVO & DARILA ZA SVATE

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik

darilca za svate - kartonaste škatle s piškoti v vrečkah

Na poroki ne sme manjkati sladkih dobrot, peciva in piškotov vseh vrst in oblik. Najboljše slaščice so seveda domače, zato smo peciva in piškote pekli sami (seznam peciva je čisto spodaj). S peko piškotov in peciv smo začeli dva tedna pred poroko. Piškote, ki zdržijo dlje časa, smo pospravili v hladno klet, biskvitne podlage za kremna peciva pa smo dobro zavili v prozorno folijo, označili ter kar na nalepke napisali kaj je z vsako podlago potrebno še narediti, nato pa smo jih dali v zamrzovalnik. Tako smo zadnje dni pred poroko brez težav in časovne stiske pripravili še kreme in dokončali peko slaščic. Pekli smo večinoma polovične ali manjše mase, da je bilo različnih peciv več. Pomoč pri peki je ponudilo tudi nekaj sorodnic, ki smo jih zadolžili predvsem za kremna peciva, ki morajo biti pripravljena zadnji hip. 

Razlog, da smo pekli toliko peciv in piškotov, je bil predvsem ta, da sta se mladoporočenca odločila, da bosta svatom dala peciva in piškote za domov, namesto drugih darilc za svate. Kolikor poznamo naše svate, ki so precej sladkosnedni, je bila to logična in pričakovana izbira, čeprav je v zadnjih letih trend, da se svatom kot darilo podari kaj drugega. Poleg tega je ponavadi na porokah veliko druge slastne hrane, zaradi človek ne more poskusiti vseh dobrot, ko pa pride domov, bi z veseljem pojedel še kakšno slaščico. Prav tako smo dali večji poudarek na raznolikost in kvaliteto peciva kot na količino. Nekaj piškotov in peciva sta mladoporočenca in njuni starši, kot je pri nas navada, odnesli tudi v službo, da so pogostili še sodelavce. Večina peciva se je razdelila, na sami poroki pa se peciva ni veliko pojedlo (ne več kot 5 dag na osebo), na mizah smo imeli namreč tudi sadje (sadna nabodalca), po polnoči pa je sledila še odlična (brezglutenska) poročna torta. Pecivo smo razrezali na manjše koščke kot sicer, prav tako smo pekli manjše piškote kot običajno, saj so najboljši majhni slastni grižljački.

čokoladni fondi s sadjem

Med obredoma smo svate postregli s potico, krofi, slanimi rogljički in različnimi obloženimi kruhki. Posladkali so se lahko tudi s čokoladnim fondijem, v katerega so pomakali sadna nabodalca iz jagod, grozdja ter ananasa. Da je bila čokolada za fondi hitro pripravljena, smo v Hoferju kupili posebno čokolado za fontane in fondije, pri čemer smo zmešali mlečno ter temno čokolado. Potice, krofe in obložene kruhke smo razdelili na pladnje, kruhki so bili v košari, sicer pa smo kupili tudi zlate krožničke (papirnate), tako da si je lahko vsak nanje naložil kar si je želel.

Pecivo za svate smo že pred poroko razvrstili v plastične škatle (za biskvitna peciva) in kartonaste škatle (za piškote), to pa zato, da se je suho pecivo ločilo od kremnega.

pecivo za domov

Piškote smo, preden smo jih dali v kartonaste škatle, dali v posebne vrečke, tako da so bili piškoti med sabo ločeni. Namen teh vrečk je bil, da se piškoti čimbolj ohranijo, torej da se ne lomijo in da se med sabo ne mešajo. Vrečke smo kupili v Dami v Novem mestu (uporabili smo jih tudi riž, ki smo ga pripravili za svate). 

Prednost zimske poroke z nizkimi temperaturami je tudi pri pecivih, saj ni vseh potrebno hraniti v hladilniku in prenesejo tudi kakšno noč v hladni kleti. Za toliko različnih peciv bi potrebovali kar nekaj hladilnikov. Zelo prav pride kakšen dodaten pladenj (npr. plastičen), na katerega se preloži že pečeno pecivo, da se mu nato doda kremo in se ga na tem pladnju tudi razreže, nam je proti koncu že primanjkovalo pekačev. Za kreme, ki smo jih v zadnjih dneh pred poroko dali na predhodno pečene in odmrznjene biskvitne podlage bi prav prišel še kakšen dodaten kvadraten nastavljiv obroč, namesto katerega smo nato uporabili razrezano acetatno folijo (za grafoskope). Prav nam je prišlo, da smo dovolj zgodaj nakupili vse sestavine, ki smo jih potrebovali, tako da ni bilo potrebno izgubljati časa z iskanjem po trgovinah, prav tako smo predhodno poiskali in izpisali potrebne recepte. Večina uporabljenih receptov je že starih in preizkušenih, za tiste, ki smo jih našli na internetu, smo na seznamu dodali tudi linke, ostali pa so zapisani v naših zvezkih z recepti. Dodala bi še, da je pri pecivu, ki je oblito s čokolado res pomembno, da se glazure ne dela s kombinacijo margarine, ker se pojavijo vodne kapljice. Jaz jo delam s kombinacijo sladke smetane, čokolade in ruma, tako kot je opisano pri tem receptu (glej pod čokoladni poliv).

Seznam poročnega peciva:

suho pecivo

Seznam piškotov:

- Orehovi rogljički 

- Vanilijevi rogljički obliti s čokolado (kuverturo)

- Medvedje šape / marmeladni žepki 

- Husarski krapki z marmelado 

- Linški piškoti 

- Razpokančki 

- Orehi z nutello 

- Breskvice 

- Ježki 

- Orehovi trikotniki 

- Mašinski keksi 

- Beljakov čips 

- Čokoladni piškoti s solnim cvetom 

- Krhki lešnikovi polmesci

kremno pecivo

Seznam biskvitnih peciv:

- Jogurtovo pecivo z višnjami (brez glutena) 

- Medena pita 

- Madžarica 

- Šahovnica 

- Orehovo pecivo z limonino kremo 

- Črno bele rezine mignon

- Mini cupcakes s švicarsko masleno kremo z belo čokolado,  

- Limonine kocke 

- Korenčkove rezine 

- Čokoladne kocke (brez glutena) 

- Lešnikove rezine 

- Rumovi polmeseci 

- Kokosove kocke (brez glutena) 

- Bananino pecivo (brez glutena) 

- Rafaello kroglice 

- Rumove kroglice 

- Vanilijevo pecivo z bananicami Casali 

- Spomladanskopecivo z borovnicami 

- Mini roladice z različnimi kremami

- Pomarančne rezine 

- Marmelada, čokolada, okrašeno z beljaki pecivo 

- Šamrole

Potice

- Lešnikova potica

- Orehova potica

- Potratna potica

Krofi
so bili kupljeni na dan poroke. Glede krofov smo dolgo premlevali, ali bi jih imeli ali ne. Ker je pri vsaki poroki potrebno uskladiti več pogledov in mnenj, smo nato upoštevali, da je bila na dan poroke tudi pustna sobota in tudi svatom so bili všeč.

slani kifeljčki

POROKA 2015: POROČNI ŠOPEK (rustic, vintage)

Za ostale objave Poroka 2015 glej: klik.

Izbira poročnega cvetja je bil zajeten projekt, saj sem mu namenila kar precej časa. Največ sem se seveda ukvarjala z idejami za poročni šopek, ki nevesto spremlja na celotnem uradnem delu in je posledično na večini fotografij, torej za vedno ostane v spominu, hkrati pa zaokroži celotno nevestino podobo. Poročno cvetje je lahko hitro kičasto, glede na šopke, ki sem si jih ogledala na spletnih straneh slovenskih cvetličarjev, pa me je tudi skrbelo, ali bom našla cvetličarja, ki bo znal preseči klasiko, to je (pre)več cvetov in manj zelenja, torej trendov izpred nekaj let. Pomembno je bilo, da najdem cvetličarja v bližini doma, saj je tik pred poroko še veliko obveznosti in je priročno, če se gre po cvetje čim bližje. Kljub temu, da omenjam trende, pa sem pravzaprav želela vintage oz. rustikalni šopek, nežnih pastelnih, kremnih barv, kot glavno rožo sem izbrala bele ranunkule, namesto zelo aktualnih in skorajda nepogrešljivih sukulentov (echeveria), ki vintage šopkom dajejo prepoznavnost, pa sem se odločila za bel in mehak suh bombaž, ki tudi pritiče zimski poroki.

Pred sestankom s cvetličarko sem predvsem na Pinterestu našla veliko fotografij šopkov, ki so mi bili všeč, posebno takih z zlatimi dodatki, saj je bila barva starega zlata tista, ki smo jo izbrali za barvo poroke. Za cvetličarko sem pripravila prezentacijo, v katero sem vključila izbrane fotografije, prav tako pa tudi značilnosti teh šopkov (to je, da se peclji vidijo, da so poviti s čipko, pa tudi katere rože so primerne za take šopke) in jo nesla s sabo na sestanek. Prezentacijo delim spodaj, odstranila sem le nekaj zadnjih fotografij, na katerih so bili šopki, ki mi niso všeč (fotografije "ne lepih" šopkov sem dodala zato, da je cvetličarka videla, čemu se želim izogniti). Za ogled kliknite gumb "play":

S cvetličarko sva se dogovorili, da poleg poročnih šopkov izdela še naprsne šopke ter ikebano za v cerkev:

Čipko za poročni šopek sem našla v trgovini Zlata nitka, kjer imajo široko ponudbo čipk (na metre), izbrala sem to:

Iz tujine se je k nam preselila tradicija, da ženin meče podvezico, nevesta pa šopek. Namesto metanja šopka obstajajo tudi alternative, in sicer se lahko pripravi nadomesten šopek, ki ga potem nevesta meče namesto originalnega ali pa se originalnega preda naprej tako, da ga nevesta, ki ima čez oči prevezo izroči eni izmed deklet, ki se okrog nje vrtijo v krogu, dokler igra glasba. Ko se glasba ustavi, da nevesta šopek tisti, ki stoji pred njo. Kljub razmišljanju o omenjenih alternativah, sem šopek na poroki vrgla in lepo je pristal v roke tisti, ki ji je bil namenjen, pri tem pa se ni nič poškodoval, tako da ga je lahko odnesla domov.

Sama sem kupila svileni trak, s katerim je bil ovit pecelj, in sicer v zlati barvi, zraven pa sem kupila še bucike v isti barvi (razvidno na zgornji fotografiji). Zlat trak se na šopku sicer ni zelo videl, ker ga je prekrila čipka, je pa vseeno prišel prav za naprsne šopke.

Poroči šopek seveda nekaj stane, cvetličarka mi je sicer povedala, da je bil njen najcenejši poročni šopek zgolj 7 EUR, vendar pa tudi vintage oz. rustikalni šopki niso zelo dragi, saj lahko vsebujejo manj cvetov in več zelenja, odvisno od tega, katere rože izberete. Pomembno je najti pravo osebo, ki upošteva nevestine želje in da koristne predloge ter nasvete glede izbire cvetja.