JESENSKI ALBUMI ALI KAJ SE TRENUTNO VRTI NA MOJEM IPODU

petek, 06. december 2013


Letošnja jesen je bila, kar se tiče izidov novih albumov, zelo pestra. Ne spomnim se, da bi se že kdaj zgodilo, da bi v tako kratkem času toliko mojih najljubših izvajalcev izdalo nove plošče. In vse po vrsti so mi všeč. Komadi so se mi že usedli v ušesa in jih že prepevam, ter že komaj čakam na koncertne turneje, ki ponavadi sledijo izidom plošč. Vprašanje je samo, če bodo finance tako bogato koncertno dogajanje dopuščale:).


Pearl Jam: Lightning bolt




Plošča, ki smo jo že nestrpno pričakovali. Plošča, ki jo je bilo vredno čakati.
Že po prvem poslušanju mi je bilo slišano zelo všeč. Tako zelo, da sem si jo vrtela znova in znova kakšen teden. In še vedno se mi zdi super. Še več, komadi so mi z vsakim poslušanjem bolj všeč, kar je sicer bolj izjema kot pravilo. Za začetek dneva, ko potrebujem nekaj, da se dodobra prebudim, si zavrtim Mind your manners ali pa Lightning bolt, če je dan siv in otožen Let the records play ali Sleeping by myself, ki te s svojo melodiko dvigneta in spravita v boljšo voljo, ob koncu dneva pa Sirens in Future days, saj te baladi kar zazibata v spanec.
Besedila imajo močno sporočilnost, o čemer smo že pisali: klik!
PJ so tako na albumu otožni, so kritični, so nežni in so zaskrbljeni. Menim, da so pesmi odlične za izvajanje v živo in da bo plošča na koncertih res zaživela. V Evropo prihajajo predvidoma junija naslednje leto, v tem času pa se bomo morali zadovoljiti z repeati na Ipodu:).

Najljubši komad: Sirens – pesem o hvaležnosti, o ljubezni in o tem, kako je v bistvu življenje krhko in ranljivo




Kings of Leon: Mechanical Bull




Kings of Leon so zakopali bojno sekiro, odpravili s svojimi demoni (zaenkrat),  si odpočili in pripravljeni so, da ponovno osvojijo svet. In kako se lotiti ponovnega osvajanja sveta? Z dobrim albumom. In Mechanicall Bull je za to odličen.   
Je speven, je melodičen, je pozitiven in je komercialen. In morda je to nekaj, kar jim bodo kritiki očitali. Da so preveč pop. Ampak plošča ima tisti Kings of Leon zvok in tisto KOL energijo, zaradi česar smo jih sploh začeli poslušati.  Je album, v katerem uživaš, pesmi pa si potem potiho prepevaš še ure potem, ko se je cd že odvrtel. No ja, morda pesmi ostanejo kanček predolgo v ušesih:).

Najljubši komad: Tonight



Jack Johnson: From here to now to you



Če imaš slab dan, če je morda dan samo siv in brezizrazen, si zavrtiš Jacka Johnsona. Popelje te v svet ljubezni, nežnosti, sanj in te napolni s pozitivno energijo. Komadi so lahkotni in polepšajo ti dan. Zato je Jack Johnson vedno na mojem Ipodu. In kljub temu, da poslušam njegove komade že več let, imajo njegove pesmi še vedno isti učinek name.
In vedno sem vesela, ko izide kakšen nov njegov album. Najnovejši album je bolj vesel in lahkotnejši od njegovega zadnjega albuma To the sea.  Jack Johnson poje predvsem o družini in o ljubezni, najlepše pesmi so posvečene njegovi ženi in otrokom in občutek dobiš, da je življenje Jacka Johnsona lepo, srečno, preprosto, brezskrbno in sproščeno. Njegova formula je precej preprosta: »Be a happy person, play happy music, make people feel happy«.  

Najljubši komad: Never fade – pesem, posvečena njegovi ženi, o njuni perfektni ljubezenski zgodbi, o preteklosti in o prihodnosti in o tem, da njuna ljubezen ne bo nikoli zbledela. Tako lepo:)



Robbie Williams: Swings both ways




Letošnje leto je bilo za Robbieja Williamsa zelo pestro. Izdal je novo ploščo Take the crown, se poleti odpravil na veliko evropsko turnejo, vmes pa je imel čas, da posname še novo swing ploščo Swings both ways, ki je izšla prejšnji mesec.
To je Williamsov drugi swing album, njegov prvi: Swing when you're winning iz leta 2001 pa je njegov najbolje prodajan album. Na albumu Swings both ways je šest priredb (med drugim tudi Williamsov Supreme), nove pesmi pa je Robbie napisal z Guyem Chambersom, s katerim je sodeloval pri prvih ploščah in s katerim sta napisala kar nekaj njegovih največjih hitov (potem pa sta se na smrt skregala:)). Pesmi popestrijo gostje kot so Lilly Allen, Michael Buble, Kelly Clarkson in drugi.
Plošča nas popelje v štirideseta leta in na gramofonu bi zvenela še bolje. Kljub temu, da to niso božične pesmi, pa je album super zvočna kulisa, ki še bolj pričara to veselo-decembersko vzdušje. Nove pesmi pa so navihane, so zabavne, so hudomušne. Naslov No one likes a fat popstar pove vse:).

Najljubša priredba: Dream a little dream - balada iz štiridesetih let, ki sta jo Robbie in Lilly Allen odlično zapela - nežno in z občutkom




The Strypes: Snapshot



Septembra je izšel retro blues rock prvenec irskih mladeničev The Strypes. Na albumu je 12 pesmi, od tega je 9 avtorskih. Fantje so mladi, sveži in polni energije, kar se odraža tudi na njihovi plošči. Zvok je surov in spominja na bende šestdesetih in sedemdesetih let, po katerih se fantje zgledujejo, katere najraje poslušajo in preigravajo. Besedila so morda tipično najstniška, ampak saj to The Strypes tudi so - najstniki, ki živijo sanje večine mladih. Trenutno koncertirajo skupaj z Arctic Monkeys, ki so septembra izdali nov album AM. In ko poslušam ploščo The Strypes, me kakšen njihov komad spomni ravno na njihove starejše kolege, Arctic Monkeys.

Najljubša pesem: What a shame 


Objavi Komentar
Objavite komentar