Image Slider

PEARL JAM - FOOTSTEPS COVER (ALEKS RAZTRESEN)

ponedeljek, 27. januar 2014

PRVI ROJSTNI DAN & RETROSPEKTIVA RETROSPEKTIVE

torek, 21. januar 2014
RetroSpektiva blog danes praznuje prvi rojstni dan. Hura!:)

Morda bo kdo, ki bo dobro pobrskal po blogu, opazil, da je bil prvi post objavljen že nekaj mesecev prej in da 21. januar v bistvu ni uradni rojstni dan RetroSpektive. Objave smo namreč začeli pisati že prej, vendar pa bloga nismo odprli za javnost, dokler nismo dodobra izdelali koncepta in oblikovali podobe bloga. In ker blog zaživi šele, ko ga predstaviš širši množici, rojstni dan praznujemo danes.

Zato je to idealen čas, da se ozremo na preteklo leto in malo statistično pogledamo, kakšno je bilo prvo leto ustvarjanja.

Google Analytics: kako so ogledi nihali v času


Kljub temu, da se nam zdi, da smo blog komaj dobro začeli ustvarjati, pa smo napisali 235 objav, najbolj pridni smo bili marca, ko smo jih objavili kar 25. Od tega smo objavili 29 DIY projektov, 22 lomografskih objav, 30 misli dneva, 39 glasbenih objav, 21 njami receptov in 62 objav na temo paleo

Google Analytics: najbolj brane objave

Največ ogledov je bil deležen zavihek PALEO, prav tako pa je bilo prvih deset najbolj gledanih objav paleo obarvanih. Tako na prvih mestih prevladujejo recepti, največje število ogledov pa ima objava Moja paleo izkušnja: Nasveti za začetnike

Google Analytics: ključne besede

Zanimivo je tudi pogledati, katere ključne besede so pripeljale obiskovalce do našega bloga, torej kaj so morali ljudje poguglati, da so nas našli. Nič presenetljivega ni, da je na prvem mestu iskalna beseda retrospektiva, zgoraj pa si lahko pogledate še prvih deset najbolj pogostih. 
Po našem mnenju sta najbolj zanimivi ključni besedi, ki sta pripeljali do našega bloga besedni zvezi brezdelje in trava in opremljanje puba, veseli pa smo, da so nas ljudje našli tudi, ko so vtipkali v brskalnik najzanimivejši blogi (pa tudi, če vtipkate seksi blog, naš očitno najdete:)).

Google Analytics: razsežnost bloga 

Google Analytics je zabeležil obiske bloga kar iz 60 različnih držav, v Sloveniji pa smo najbolj brani v Ljubljani.

Google Analytics: branost v Sloveniji

Google's SEO Starter Guide: "Your ultimate consumers are your users, not search engines." 

Največ obiskovalcev nas je našlo s pomočjo Googla in Facebooka, večji obisk pa smo imeli tudi po zaslugi bloga Đubox, Prav posebne mame Urške, bloga Spinal Fluid in bloga Manj je več. Hvala vam.

Ponosni smo, da smo na blogu Đubox postali blog meseca novembra, pa tudi na naš prvi intervju, kjer lahko preberete, zakaj sploh blogati, kakšni blogi so všeč nam, kakšni blogerji bi radi postali in še kaj: Intervju: Špela, Eva in Miha z bloga RetroSpektiva .

Tako se podajamo v drugo leto bloganja. Upamo, da boste na tej poti z nami.

ALI JE ZMERNOST RES NAJLEPŠA ČEDNOST?

ponedeljek, 20. januar 2014

Če je vaša novoletna zaobljuba, da boste shujšali ali pa da boste zdravo jedli, potem ste gotovo že izkusili obilje informacij na področju diet in zdrave prehrane. Ker vsi jemo, mislimo da o hrani tudi vse vemo. 


Če ste svoje zaobljube povedali okolici, se niste mogli izogniti kakšnemu dietnemu nasvetu, pa tudi sicer je diet obilo, na kar nas ves čas opozarjajo v revijah, časopisih, pa tudi na spletu. Veliko informacij si tudi nasprotuje (primer sta dva nasprotujoča si prispevka iz istega spletnega vira: nikar ne jejte zvečer / lahko jeste zvečer). Najpogosteje pa boste zasledili opozorilo, da kratkoročne diete ne pomagajo, da je potrebno način prehrane spremeniti za vedno. Gotovo vsi poznamo koga, ki se drži določene prehranske smeri, ker je npr. vegetarijanec. In kadar človek začne razmišljati, kako bi prehrano spremenil, se ne more izogniti samospraševanju; kdo sem, v kaj verjamem. To so vprašanja, na katere pogosto iščemo odgovore že v mladosti in takrat se marsikdo odloči za eno izmed prehranskih smeri.

Kdo torej ste? Ste vegetarijanec, paleo jedec, vegan ali pa morda eden izmed tistih, ki pri izbiri prehrane zagovarjajo, da je treba jesti vse po malem, biti zmeren in prezirate zgoraj naštete "skrajneže"? Ali pa se uvrščate v eno izmed naštetih skupin, ampak tega raje ne razglašate, saj se bojite, da vam bodo pripisani stereotipi, ki se jih pogosto pripisuje določenim skupinam (npr. vegetarijanci so taki in taki, vegani spet drugačni). Zanimivo je, da se tudi vegetarijanci razvrščajo v mnogo skupin oz. tipov:


Poleg različnih vrst vegetarijanstva se ljudje uvrščajo v še veliko drugih skupin, npr. lokavore, ki jedo samo hrano, pridelano v neposredni bližini, pa freegane, ki jedo tisto, kar so drugi zavrgli. Kot ste na blogu že opazili, obstajamo tudi paleo jedci, pa tudi paleo ima še eno različico - primal. 

Zdi se mi, da se ljudje pri izbiri svoje skupine odločamo predvsem glede na dva glavna vidika:

- filozofsko psihološki vidik in
- biološki vidik.

Filozofsko psihološki je moralno etični, torej pri izbiri hrane upoštevamo dejavnike kot so varstvo živali in okolja. Temelji na naših prepričanjih, npr. verskih ali pa drugih prepričanj - kaj je in kaj ni zdravo, (prepričanje, da je meso nezdravo, da je svinjska mast nezdrava, da je sadje zdravo). Izbiramo živila, za katere menimo, da so etično sprejemljiva, da s tem ne bomo škodili ekosistemu in živim bitjem (ter vsaj nekaj pustili zanamcem). Upoštevamo načine vzreje živali (zagovorniki brezmesne prehrane pogosto prikazujejo nehumane načine vzreje, da bi v nas vzbuditi gnus) in načina pridelave (brez pesticidov, hormonov, antibiotikov). Sem sodi tudi bojkotiranje države izvora ali korporacije oz. proizvajalca (npr. kupujete samo čokolado s Fair trade označbo, več o tem smo pisali tu: klik). 

Biološki vidik pa je tisti, ki upošteva biologijo človekovega telesa. Pri tem se sprašujemo kaj telo potrebuje za optimalno delovanje (katera mikro in makrohranila itd.), pri čemer upošteva vse od celičnega dihanja do prebave, vpliva okolja, narave... Velik poudarek daje samoopazovanju - reakcijam telesa na vnešene snovi in nenehnemu prilagajanju prehrane potrebam telesa (glede na telesno vadbo, nivo stresa, nosečnost, starost, bolezen...)

Končna zbira temelji na kombinaciji obeh, vendar pri nekaterih bolj prevlada filozofsko psihološki vidik, torej prepričanje, pri drugih pa biološki vidik. Primer kombinacije je izbira ekološke prehrana, ki jo izbiramo zaradi načina pridelave, ki je bolj prijazen do okolja (filozofsko psihološki vidik, z upoštevanjem trajnostnega razvoja) in ker je boljša za telo, saj nima hormonskih motilcev ipd. (biološki vidik). Zanimivi se mi zdijo pesce-pollotarijanci, ki jedo perutnino, ribe, jajca, mlečne izdelke in so vegetarijanci, domnevam, da zaradi filozofsko psiholoških vidikov (verjamejo, da rdeče meso ni zdravo).

Sedaj pa je vprašanje; kako izbrati? V katero skupino se uvrstiti, je morda najbolje, da ostanemo v skupini neuvrščenih, tistih, ki zagovarjajo princip zmernosti? 

Dandanes imamo res široko izbiro, ki marsikomu povzroča frustracije. Kako se naj odločim, kaj naj izberem, kaj je pravilno, kaj je res zdravo? Z vseh strani nas informirajo o novih dognanjih kaj je in kaj ni zdravo, pa tudi kdaj jesti, kje, kaj kupiti... Vse te informacije pa so pogosto zgolj marketinška poteza, novi načini kako prodati nekaj, česar ne rabimo (primer je eksplozija superživil, večina je takih, ki jih morate kupiti, saj v našem podnebju sploh ne uspevajo). 

Splošno prepričanje je, da možnost izbire pomeni več svobode za posameznika, ker ima na voljo več alternativ, med katerimi lahko izbira, vendar pa ima tudi večja možnost izbire svoje slabosti. 

Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, avtorica knjige Izbira pravi, da nas vsak dan z vseh strani prepričujejo, da je naše življenje odvisno od izbire. Občutek imamo, da identiteta, tako kot izdelki na policah supermarketov, kot kariere in odnosi, samo čaka, da jo izberemo.  A ta domnevna svoboda se v resnici lahko sprevrže v hud strah, tesnobo in občutke neustreznosti in krivde. Krilatica "bodi ti", "bodi to, kar si" je lahko tiranija, ki vodi v še hujši nemir. Animirana predstavitev njenega govora o tiraniji navidezne izbire je odlična in jo priporočam v ogled:


Glede na to, da gre za slovensko avtorico si lahko ogledate pogovor z njo v slovenščini, ki je dosegljiv tu: klik.

Če izberemo skupino, s katero se najbolj poistovetimo, pa se ne odločimo samo za izbiro hrane, ki bo na naših krožnikih, ampak pogosto postane del naše identitete tudi širše. Vegani pazijo, da ne kupujejo usnja, torej se omejena izbira razširi še na druga področja; obleko, obutev, kozmetiko - gotovo ste že opazili kozmetične izdelke z označbo "vegan". Seveda ne nosijo krzna, obiskujejo cirkusov ali živalskih vrtov. Z izbiro prehranjevalnega režima si omejimo izbiro na drugih področjih. In zato so pripadniki teh skupin užaljeni, če njihov način prehranjevanja kdo označi kot diete. Diete so kratkotrajna sprememba prehrane, medtem ko navedeni prehranjevalni režimi slejkoprej prerastejo v življenjski slog (lifestyle), saj poleg hrane zaobsežejo mnogo več.

Zakaj bi se kdorkoli hotel omejevati, če pa nam možnost izbire prinaša svobodo? Iz lastnih izkušenj, lahko potrdim, da je najpogostejša reakcija ljudi, ki jim povem, česa vsega ne jem (že če omenim, da ne jem glutena), da se osebi smilim: "Joj, uboga, saj ničesar ne smeš". Zakaj ne bi torej podprli koncepta, da je potrebno jesti vse, vendar po malem, torej zmerno. Skladno s tem konceptom lahko jeste tudi nezdravo hrano, vendar z njo ne smete pretiravati, kar je balzam za naša ušesa - ni odpovedovanja, edino samokontrola je potrebna, pa lahko jemo vse, kar hočemo, če smo le zmerni pri tem. Tak nasvet boste dobili zelo pogosto, velikokrat se pojavi v revijah, kjer trdijo, da je slabše, da se nečemu odpovedujete, zaradi občutka prikrajšanja, ki ga to povzroči in zato, ker ni dobro izločati celih skupin hrane. Vendar pa imam občutek, da pri večini ljudeh ne učinkuje (seveda so izjeme). Kaj zmernost pravzaprav sploh pomeni? Velikokrat je izgovor v trenutku, ko bi se morali nečemu odpovedati. Če smo si npr. zadali, da bomo shujšali po metodi, da bomo jedli vse, vendar zmerno, se bomo v trenutku skušnjave (npr. ko nam sodelavec ponudi naše najljubše napolitanke) hitro opravičili sami sebi, da to pa lahko, saj vendar jemo vse, vendar zmerno. To kmalu postane neopredeljiv pojem, podobno kot če si zadamo, da bomo jedli manj sladkorja ali pa več telovadili. Potrebujemo bolj oprijemljive cilje, če jih hočemo uresničiti, sami si moramo omejiti izbiro, ker nas ravno možnost izbire zavira. Neodločiti se je včasih najlažje. Zagovorniki koncepta, da je treba jesti vse po malem, le-tega radi ponujajo tudi drugim, ker prezirajo skrajneže (torej vse, ki so se odločili za eno izmed skupin) in jih označujejo za izbirčneže.

Vendar pa je opredelitev za manjšo možnost izbire lahko pozitivna, četudi je to v nasprotju s splošnim prepričanjem, po katerem naj bi svoboda izbire prinašala svobodo. Odločitev za prehransko smer (npr. ena izmed zgoraj naštetih) nam zoži možnost izbire in nas s tem osvobaja. Kako? Naj ponazorim s primerom. Ko paleojedec stopi v trgovino, iz nje tudi hitro pride. Ustavi se pri otoku s sadjem in zelenjavo, pri mesarju in ribarnici, morda še pri zamrzovalniku ter polici z oreščki, semeni ter začimbami, preskoči pa vrsto za kruh ter večino polic, ki so v osrednjem delu trgovine, ki ga s privlačno embalažo vabijo, naj izdelek kupi in ko se zanj že skoraj odloči, opazi, da je poleg še več drugih izdelkov, kar ga sili v izbiro, v končno odločitev. Nakupovanje paleo jedca pa sčasoma (po začetnem obdobju prilagajanja) postane izredno preprosto, saj večino izdelkov lahko dobi na tržnici. Podobno bi vam lahko povedali pripadniki ostalih prehranskih skupin. 

Odločitev za manjšo možnost izbire življenje poenostavi, naredi preprostejše. Pozornost iz stvari preusmeri na tisto, kar je zares pomembno.

JAFFA KOZARČKI brez glutena

torek, 14. januar 2014

Jaffa kozarčki so kombinacija čokoladne kreme, biskvita in želeja iz mandarin. Če se vam ne ljubi peči in izrezovati biskvita, jih lahko naredite tudi brez biskvita, se ne bo poznalo. Res je, da jih boste morali najprej nekaj časa potrpežljivo hraniti v hladilniku, da se bosta žele in čokoladna krema strdila, vendar pa vam recept ne bo vzel veliko časa za aktivno delo. Všeč pa mi je tudi razporeditev v kozarčke, tako da dobite posamezne sladice, s katerimi ni veliko dela (kot npr. pri rezanju torte ali peciva).

Vanilijin biskvit pripravite poljubno, lahko ga tudi izpustite.

  • 4 jajca
  • 150 g kokosovega mleka ali smetane
  • 2 žlički vanilijevega ekstrakta
  • 75 g sladkorja
  • 40 g mandljeve moke
  • 45 g kokosove moke
  • ščepec soli
  • pol žličke sode bikarbone (3g)
  • žlička jabolčnega kisa
Biskvit je primeren tudi za kakšno drugo sladico, tako da si recept shranite za kdaj drugič, če ga tokrat ne boste uporabili.

Pečico vključimo na 180 do 200°C. V večji skledi stepemo jajca, mleko, ekstrakt, kis in sladkor. Posebej zmešamo mandljevo in kokosovo moko, sol ter sodo bikarbono in mešanico z mešalnikom vmešamo v večjo skledo, kjer so jajca in ostalo. Pekač velikosti 20x20cm obložimo s peki papirjem in nanj zlijemo biskvitno maso. Pečemo 35 minut. Ohlajen biskvit z okroglim modelčkom razrežemo na kroge, ki  jih razporedimo v 10 do 15 kozarčkov.

Jaffa plast:
  • 200 g sladkorja (lahko tudi manj, če mandarine niso kisle) 
  • 1 žlička vanilijevega ekstrakta
  • četrt žličke zmletega cimeta
  • 2 dl pomarančnega soka (ali soka klementin)
  • 4 klementine ali mandarine
  • 3 listi želatine oz. pol vrečke želatine v prahu (5 g)

Sladkor, ekstrakt, cimet in pomarančni sok segrejemo toliko, da se sladkor stopi, da torej dobimo sirup. Mandarine olupimo, narežemo na majhne koščke ter jih damo v sirup. Želatino pripravimo po navodilih iz vrečke in jo zlijemo v sirup, ki ga razporedimo v kozarčke v katere smo predhodno dali biskvit. Kozarčke postavimo v hladilnik (za vsaj 3 ure), da se žele strdi.

Čokoladna krema:
  • 4 dl sladke smetane
  • 300 g narezane čokolade
  • 2,5 dag masla (poljubno)
  • 3 žlice pomarančnega likerja (poljubno)

Smetano segrejemo, da skoraj zavre in z njo prelijemo narezano čokolado. Mešamo, da se čokolada popolnoma stopi, dodamo liker in zmehčano maslo ter ju dobro vmešamo v stopljeno čokolado. Malo počakamo, da se masa ohladi (15 minut), nato pa kremo prelijemo v kozarčke, ki jih ponovno damo v hladilnik, da se strdi še čokoladna krema. 

Recept za jaffa plast in čokoladno kremo je prirejen po receptu iz revije Dober tek št. 12/2013, str. 23. Recept za vanilijev biskvit pa je prirejen po tem receptu.

RADIOHEAD - NICE DREAM COVER

ponedeljek, 13. januar 2014

INDIECODE JE NAZAJ! /VLOG/BLACKBIRD

ponedeljek, 6. januar 2014

Kar nekaj časa je že minilo, odkar je projekt IndieCode, katerega spremljate tudi na našem blogu, odšel na krajši premor. V tem času pa duet, ki ga sestavljava Peter in jaz, ni počival. Razmišljala sva, kako stvari izboljšati, poenostaviti in narediti bolj zanimive za gledalce. 
Leto 2013 je bilo zelo pestro. Imela sva nekaj koncertov, zanimiva izkušnja je bilo snemanje v studiu, ustvarili smo tudi bend (o katerem kdaj drugič) in spoznala veliko novih glasbenikov. Vse to pa nama je vzelo veliko časa in posledično je projekt začel ugašati, sedaj pa sva ga ponovno obudila.

Upava, da vam bodo nove priredbe všeč. Vabiva vas, da se nama pridružite (nama pišete, predlagate kaj želite slišati, všečkate, komentirate in delite povezave) in tako postanete del IndieCode-a.

Več o tem lahko slišite v zgornjem vlogu, spodaj pa lahko prisluhnite novi priredbi Blackbird od legendarnih Beatlov.  

Hvala vam in se vidimo :)

NOVOLETNI PALEO JEDILNIK

torek, 31. december 2013

Silvestrski večer, ali bolje rečeno, novoletna noč, se približuje in tisti, ki ste pripravili božično večerjo po naših predlogih, potrebujete nov jedilnik, prilagojen značilnim silvestrskim jedem kot je tatarski biftek in pršut, zaradi česar sem ju v jedilnik tudi vključila. Glavna jed je klasika: meso, krompir, solata, seveda s slavnostno in paleo preobleko. Jedilnik pa je sestavljen za štiri osebe:



***PREDJED***

KREKERJI S TATARSKIM BIFTKOM

Čeprav je tatarski biftek odličen sam po sebi, pa je tudi za najbolj privržene paleo navdušence morda vseeno premočan, da bi ga jedli na žlico. Najbolj se prileže namazan na krekerje, lahko kar z maslom za podlago:) Recepta za tatarski biftek nisem vključila, ker ga kar kupim, imam pa recept za krekerje:

Potrebujete:
2 stepeni jajci
2 žlici olivnega olja ali stopljenega masla
žličko soli
žličko ali dve mešanih suhih začimb (npr. mediteranskih) - poljubno

Začimb v krekerje nisem dodajala, ker sem jih spekla kot podlago za tatarski biftek in nisem želela, da bi okus in vonj začimb prekril okus biftka. 

Priprava: 
Pečico vključite na 200°C. Najprej zmešajte vse suhe sestavine, nato pa jim dodajte stepeni jajci in olje ter dobro premešajte. Kepo testa razdelite na dva dela in enega položite na peki papir, testo pa prekrijte s kosom prozorne folije. Testo razvaljajte na približno pol centimetra debelo in ga razrežite na poljubno velike kose in ga skupaj s peki papirjem prestavite na pekač. Isto ponovite s preostalo polovico testa (razvaljajte in narežite). Jaz sem naredila tako, da sem testo najprej obrezala v pravokotnik, nato pa sem pravokotnik razdelila na več delov. Preostanka testa nisem odstranjevala. saj je tako večja možnost, da bodo vsi krekerji enako zapečeni (glej levo sliko spodaj). Najprej se namreč zapečejo robovi, ki jih pač pojeste in jih ne daste na mizo, nato pa se pečejo tisti na sredini, ki so s takim postopkom enako pečeni. Testo pečete 15 minut oz. dokler skrajni zunanji robovi ne porjavijo, notranji krekerji pa so še vedno beli. Ko jih vzamete iz pečice, jih ohladite, nato pa razlomite oz. ponovno razrežite.


*** GLAVNA JED***

SVINJSKA RIBICA, POLNJENA Z GOBICAMI, ŠPINAČO IN PRŠUTOM


Naš recept za svinjsko ribico v hrenovi omaki radi uporabljamo, ker je zelo enostaven, rezultat pa odličen. Čeprav morda priprava polnjene svinjske ribice izgleda bolj zakomplicirano, pa temu ni tako. Če svinjsko ribico, tako kot jaz, polnite prvič in ne veste, kako bi se priprave lotili, si poglejte ta video, v katerem je prikazana tehnika priprave fileja, kako ga nadevati in kako ga povezati, da se bo ribica lepo spekla. Namesto upoštevanja nadeva iz videa, sem ga pripravila po svoje. Postopek priprave sem pospešila z uporabo vloženih šampinjonov, zamrznjene špinače in čebule v prahu namesto svežih sestavin. Tako sem lahko preskočila korak s praženjem. Če boste uporabili svežo čebulo, špinačo in gobice, pa poskrbite, da jih boste predhodno dobro prekuhali oz. prepražili. Če tega ne boste storili in boste ribico kar nadevali, se bo med peko iz živil spustila voda, tako da ne vem, ali bo nadev še vedno iste velikosti in ali bo nastala luknja. Če bo kdo poskusil, naj sporoči, kako se je izšlo. Prav tako sem namesto pražene slanine uporabila rezine pršuta, ki vam jih priporočam ne samo zaradi okusa, ampak ker z njimi prekrijete nadev in s tem dosežete, da ostane tam, kjer mora biti. 

Za dve svinjski ribici potrebujete:
dve svinjski ribici
280 g vloženih gobic (šampinjonov v slanici in ne v kisu!)
ščepec suhega rožmarina
dva ščepca suhega timijana
ščepec popra
žlička čebule v prahu
160 g zamrznjene špinače
8 rezin suhega pršuta (4 rezine za vsako)
4 majhni stroki česna ali 2 velika
polovico sveže limone ali limete
mast za pekač

Špinačo odmrznite. Pečico vključite na 180 do 200 °C. Svinjski ribici po dolgem trikrat razrežemo in ju razpremo kot je prikazano tu: klik. Vsako ribico potolcite s kladivom, da jo malo stanjšate. Če želite ribico v obliki rulade, jo stanjšajte na kakšen centimeter ali manj, vendar se sama tega nisem poslužila, ampak sem ribico potolkla samo toliko, da sem dobila enakomerno debelino, da jo je bilo lažje zviti ter da se je enakomerno spekla. Nato vsako z obeh strani posolite, zgornjo stran, kamor boste dali nadev, pa dodatno začinite. Vsako popoprajte, potresite s čebulo v prahu, dodajte timijan in rožmarin (slednjega sem potrosila samo po sredini, pri tem pa sem bila zelo skromna, ker je rožmarin izredno močna začimba), po sredini razporedite strt česen in pokapajte z limoninim ali limetinim sokom. Gobice z nožem nasekljajte z nožem in jih primešajte odmrznjeni špinači. Dodajte ščepec soli in premešajte. Nadev razporedite po mesu. Če gre za večji kos, ki ga boste enostavno zvili, ga lahko razporedite bolj na široko, če pa imate majhen kos, pa ga razporedite samo po sredini. Nadev prekrijte z rezinami pršuta, zvijte in zavežemo s kuhinjsko vrvico kot je prikazano tu: klik. Ribici položite v namaščen pekač, posolite in pecite 45 minut oz. dokler meso v notranjosti ne doseže vsaj 65°C. Ko sta ribici pečeni, ju vzamemo iz pečice, rahlo prekrijemo z aluminijasto folijo (toliko, da lahko para še vedno uhaja) in pustimo počivati 10 minut. Šele nato odrežemo vrvice in ribico razrežemo na centimeter ali več široke rezine.

CVETAČNI PIRE


Cvetačni pire je priloga k polnjeni svinjski ribici. Če jeste krompir, potem ga lahko zamenjate s pire krompirjem.

Potrebujete:
1 veliko glavo cvetače ali 2 manjši
žličko soli
2 veliki žlici masla, gheeja ali olivnega olja
četrtina žličke sveže naribanega muškatnega oreščka
mleti poper

Cvetačo skuhajte v sopari nad mesno juho (lahko pa tudi nad soljeno vodo). Ko je kuhana (biti mora res dobro kuhana, mehka), jo pripravite kot pire krompir, torej jo pretlačite (jaz jo kar zmiksam s paličnim mešalnikom), dodajte maščobo (npr. maslo) ter začimbi: poper in muškatni orešček, po potrebi pa še dosolite. Muškati orešček ji doda poseben odličen okus, zato se mu ne izognite, najboljši je tisti, ki ga sami naribate. Do serviranja cvetačni pire pokrijte, da bo še vroč. Če ste se odločili za pire krompir, pa ga pripravite po vašem priljubljenem receptu.

SOLATA


Zeleno solato lahko pripravite tako kot ponavadi. Za bolj praznični pridih pa ji dodajte orehe ali pekane, feta sir ter pršut in dobili boste odlično solato, ki jo lahko začinite še z balzamičnim kisom.

Potrebujete:
320 g zelene solate (tehtala sem že očiščeno in narezano oz. natrgano solato)
60 g orehov ali pekanov
40 g suhih brusnic (poljubno) 
8 rezin suhega pršuta
120 g feta sira (če sira ne jeste, ga nadomestite s kvasovimi kosmiči)
olivno olje
balzamični kis ali limonin sok

Priprava:
Solato očistite in natrgajte na manjše kose. Brusnice, ki so sladkega okusa, dodajte samo, če imate radi sladko - kisle kombinacije, sicer pa jih lahko kar izpustite, saj bo solata tudi brez njih odlična. Pekane oz. orehe z nožem nasekljajte na manjše kose (vendar pa ne na predrobno, vsakega dajte vsaj na 6 kosov). Pršut razrežite (najprej podolgem na približno pol centimetra široke rezine, nato še horizontalno, tako da dobite kocke ali pravokotnike velikosti 0,5 cm x 0,5 cm. Pršut v ponvi prepražite, tako da se maščoba stopi in da malo porjavi. V posebni posodi zmešajte nadrobljeni feta sir, popečen pršut, nasekljane orehe in dobro premešajte ter dodajte zeleni solati. Z metlico zmešajte olivno olje in balzamični kis/ svež limonin sok. S polivko prelijte solato in jo dobro premešajte. Glede na to, da je feta slana, prav tako pa tudi pršut, solate ni potrebno soliti. Pred postrežbo pa jo ne pozabite poskusiti in po potrebi posoliti.

***SLADICA***

ČOKOLADNE KROGLICE (truffles)


Trufli so čokoladne kroglice, ki so kremni, razkošni in se kar stopijo v ustih. Narejeni so iz temne čokolade, ki pa jim lahko dodate različne alkoholne (npr. brandy, rum ali pa likerje različnih okusov) ali brezalkoholne (ekstrakte različnih okusov, npr. vanilije ipd.) dodatke, lahko pa tudi pomarančno lupinico, instant kavo ipd. Namesto le-teh sem se jaz odločila za čokolado z okusom maline. Iz spodnje mase jih dobite samo 16 (za vsakega 4). Če ste bolj sladkosnedi, maso podvojite. Glede kokosovega mleka vam priporočam, da z ohlajenega mleka (z vrha) poberete zgoščeni del. Moje mleko tega žal ni imelo, ker sem spregledala, da vsebuje sredstvo proti zgoščevanju, zato sem ga merila v ml, sicer pa dodajte dve zvrhani žlici zgoščenega dela.

Potrebujete:
100 g temne čokolade ali temne čokolade z okusom (npr. pomaranče, maline...)
1 žlica kokosovega olja (5 g)
40 ml kokosovega mleka
1 žlica brandya ali drugega alkohola ali 1 žlička vanilijevega ekstrakta - poljubno
kakav v prahu ali kokosova moka v kateri boste kroglice povaljali

Če uporabljate mikrovalovno pečico, potem dajte čokoladne koščke v posodo in čokolado topite tako, da jo 30 sekund topite in premešajte ter s tem nadaljujte, dokler se ne začne topiti. Četudi čokolada še ni popolnoma stopljena, ji dodajte kokosovo mleko ter ponovno segrevajte za 30 sekund ter vsakič premešajte, s čimer nadaljujte dokler se čokolada ne stopi. Primešajte poljubne dodatke in premešajte. 

Če mikrovalovne pečice ne uporabljajte, pa čokolado stopite nad vodno kopeljo in ji primešajte kokosovo mleko in poljubne dodatke.

Pred oblikovanjem kroglic se mora masa dobro ohladiti in strditi. Jaz sem jih pripravljala naslednji dan, tako da sem maso postavila v hladilnik. Če pa se vam mudi, jo lahko postavite v zamrzovalnik za 2 uri, pred oblikovanjem kroglic pa maso pustite na sobni temperaturi 10 minut oz. tako dolgo, da jo lahko razdelite z žlico ali s tem orodjem, ki sem ga uporabila jaz.  

Z žlico maso razdelite na 16 delov in jih v dlaneh oblikujte v kroglice. Če se začnejo topiti, jih ponovno postavite v hladilnik. Ko jih oblikujete, jih lahko takoj povaljate v kakavu ali kokosovi moki ali pa jih prehodno ohladite (jaz sem jih postavila v hladilnik, da se je površina strdila). Žlico kakava ali kokosove moke dajte v skodelico, na kakav pa vsako kroglico posebej, s pomočjo vilic kroglice povaljajte in do serviranja pustite v hladilniku.

SADNE KOŠARICE


Za sadne košarice obstajajo posebni modelčki, ki pa jih jaz nimam. Namesto teh sem uporabila kar pladenj za peko muffinov, lahko pa bi uporabili tudi papirnate modelčke za muffine, pri čemer bi bilo najbolje, da bi dali po dva skupaj, da so trši. Testo lahko najprej razvaljate med dvema kosoma prozorne folije, izrežete kroge in jih nato dajete v košarice ter oblikujete. Lahko pa naredite enostavnejšo varianto, pri kateri sicer ne boste imeli najlepših robov, bodo pa vseeno čisto lepe. To pa naredite tako, da oblikujete kroglice testa, ki jih polagate v posamične košarice na pladnju za muffine, testo pa s prsti pritisnete najprej ob dno, nato pa še ob robove. Če vam ne uspe ustvariti enakomernih robov, jih lahko tudi obrežete.

Za košarice iz testa potrebujete:
35 g kokosovega olja
2 žlici medu
2 do 3 stepena jajca
85 g kokosove moke
ščepec soli

Načeloma naj bi zadoščali 2 jajci, če pa testa ne morete zbrati v kepo, pa dodajte še polovico stepenega jajca.

Priprava:
Vse sestavine zmešajte tako, da dobite kepo testa. Če imate modelčke oz. košarice in želite testo razvaljati, potem testo najprej ohladite v hladilniku, nato ga razvaljajte med dvema prozornima folijama, z modelčkom za piškote (ali kozarcem) izrežite kroge in jih polagajte v modelčke za muffine. 

Testo pecite 10 minut na 180°C. Preden jih vzamete iz modelčkov oz. pekača za muffine počakajte, da se popolnoma ohladijo.

Za kremo potrebujete:
400 ml kokosovega mleka (1 pločevinko)
1 žličko vanilijevega ekstrakta
3 žlice medu
vrečko želatine v prahu ali v lističih

ter različno sadje za okrasitev (borovnice, mango, češnje, kiviji, mandarine...)

Priprava:
Če boste uporabljali želatino v prahu, jo stresite v posodico in prelijte s hladno vodo, za želatino v lističih upoštevajte navodila na embalaži. Polovico kokosovega mleka segrejte (da skoraj zavre) in mu primešajte med ter vanilijev ekstrakt, mešajte, da se med stopi. Ko se želatina strdi, ji primešajte nekaj žlic toplega kokosovega mleka in premešajte, da se začne topiti, nato pa jo vmešajte v toplo kokosovo mleko. Z metlico mešajte, da se želatina popolnoma raztopi, nato pa prilijte hladni del kokosovega mleka in dobro premešajte. Masa je sicer zelo tekoča, vendar je mlačna (če ni mlačna, jo najprej ohladite), tako da z njo lahko napolnite košarice iz testa, ki jih shranite v hladilniku, da se bo krema strdila. Pred serviranjem jih obložite s pisanim sadjem. 

Praznično pripravljena miza za 4 osebe