Image Slider

BOSTON CREAM CUPCAKES

nedelja, 28. oktober 2012

Na Pinterestu so me premamile slikice čokoladno-vanijijevih kolačkov imenovanih Boston Cream cupcakes. Ker so sestavine precej osnovne, način polnjenja pa zanimiv, sem se odločila, da poskusim. Z muffini (pecivom) nisem imela težav in se mi zdi recept dober, saj so  sočni in ravno prav narastejo, zapletlo pa se je pri pastery cream - nadevu. To je v bistvu kot puding iz vrečke, kateremu se doda maslo. Moj problem je bil, da sem imela, ko je bilo treba kremo pokuhati, očitno posodo na previsoki temperaturi in potem krema ni bila več lepo kremasta, ampak bolj kot kakšna polenta, saj se je maščoba, ki je v smetani, ločila od ostalega dela zmesi. In sem si rekla, da bom poskusila še enkrat, saj sem imela sestavin še zadosti. In drugič, kljub temu, da sem bolj pazila, ista zgodba. Me je ta krema kar v slabo voljo spravila. Potem pa sem se sprijaznila in ker je bila kljub temu okusna, sem jo uporabila za nadev. Ko sem jo dala v hladilnik se je zaradi masla lepo strdila in ji ni manjkalo popolnoma nič. Bi pa kljub temu priporočala, da se skuha kar vanilijev puding in se mu potem, še vročemu, doda maslo.
Seveda sem potem imela dvakrat več  (enako (ne)kakovostne) kreme. Pa sem naredila kar še en pekač maffinov. Ja, ta vikend se bomo sladkali. 


P.s.: prvič sem delala kakšno pecivo po ameriškem receptu. Sem se kar namatrala, da sem vse pretvorila v naše grame in dekagrame. In šele potem mi je sestra prinesla posodice z ameriškimi merami: 1 cup, ½ cup, ... In mi je bilo to prav všeč. Ne rabiš stvari tehtati, ampak jih samo natreseš v te posodice. Malo pospeši vse skupaj, pa še razmišlati ni treba zraven :)

Prilagam recept (kot sliko, pa si jo shranite), če koga zamika.



SEVERA IN GAL GJURIN, NOVO MESTO

sobota, 1. september 2012

Še vedno sem pod vtisom včerajšnjega koncerta, ki ga je organiziral LokalPatriot v sklopu Muzejski vrtovi. Žal je bil koncert zaradi slabega vremena prestavljen v Kulturni center in je bilo zato vzdušje precej drugačno kot bi bilo, če bi bil koncert na muzejskih vrtovih. Bilo je bolj resno, verjetno prostoru, v katerem smo bili,  bolj primerno. Ampak kljub temu je Galu uspelo vzpostaviti kontakt s publiko in tudi publika je bila razpoložena.
Nikoli nisem bila ravno fenica Gala Gjurina, na koncert sem šla bolj zaradi Severe. Gal se mi je pač vedno zdel nekoliko vzvišen, njegovi hiti, ki se vrtijo po radiu pa narejeni po konceptu enostaven-komad-ki se bo vrtel-in-bom-lahko-zaslužil-z-njim. Res pa je, da ga nisem nikoli spremljala in je bil to le moj first-look-impression.
Zanimiv mi je postal, ko sem poslušala posebno izdajo Telstarja (Izštekani Telstar) ob 40. obletnici delovanja Vala 202.
Kar lahko sedaj, ko sem ga slišala v živo, rečem zanj je, da je on glasbenik. Pravi muzičar. Ima super ekipo, s katero ga žgejo na odru. Se mi tudi zdi, da ni obremenjen s tem, da more biti vse popolno, brez napake, ampak da dela predvsem na tem, da se v glasbi uživa. In tega ne vidiš pogosto. Pa tega tudi nisem še nikoli doživela, da bi ti nek glasbenik rekel, da pusti svoj naslov in ti bo na svoje stroške poslal cd na dom. Tako da ja, sem prijetno presenečena.
Severa pa itak ni razočarala. Poje s tako lahkoto, da se vedno sprašujem, od kod ji tak glas. Pa zdi se mi prijetna. Zelo simpatična.
Kljub temu, da je koncert trajal dobri dve uri, se publika od 9-članske zasedbe ni želela posloviti. S stoječimi ovacijami smo jih dvakrat priklicali nazaj in si tako priborili še pol ure dobre slovenske glasbe.

Za zaključek lahko povzamem besede organizatorjev iz napovednika: "Njegovih koncertov se ne pozabi hitro."

RED HOT CHILI PEPPERS, HIPODROM ZAGREB

četrtek, 30. avgust 2012

Karte so bile kupljene že decembra. Pa na ta koncert nismo čakali samo teh osem mesecev, ampak prej osem let. Ko smo še kot osnovnošolci odkrivali prve cedeje RHCP.

Z avtom smo se odpravili v Zagreb, vreme je bilo lepo, družba pa razpoložena.

Za uverturo v odličen koncert so organizatorji izbrali 2Cellos. Naredila sta žur. Ko sta igrala With or without you, je občinstvo služilo kot zbor (sicer ne ravno usklajen), ko sta igrala One way to hell se je publiki trgalo. Tako sta naredila super vzdušje in presegla pojem predskupine. Mogoče je malo lažje narediti dobro vzdušje s priredbami. Ampak kapo dol, priredbe s čelom.

Red hoti so bili skorajda do minute točni (začeli so ob pol desetih, kot napovedano)  in igrali dve uri. Te pa njihova energičnost in glasba tako poneseta, da imaš občutek, da je koncert trajal le dobre pol ure.
In kar se tiče energičnosti - jaz v svojih 20ih nisem sposobna niti desetine tega, kar so oni v svojih petdesetih. Hoja po rokah, skakanje in sočasno igranje kitare ipd. Respect.
Flea me je navdušil ne le z akrobacijami in  vmesnimi jami, ampak tudi s svojimi mini govori med koncertom. Presenetilo me je, da ni Anthony tisti, ki navezuje stik s publiko.
In kar se tiče Anthonyja: večkrat sem že slišala očitke, da njegov glas na koncertih šepa. Spodnji videi so dokaz, da temu ni tako.
Pa všeč mi je bilo, da je bil koncert na prostem. Tisti festivalski duh ima nek poseben čar. Pa oder in animacije...
Skratka koncert je bil čista zmaga. 

Pa še nekaj ne toliko koncerno-glasbenih misli o konceru:
1. Organizatorji niso dovolili vstopa z nahrbtniki, dekleta pa so lahko obdržala torbice. Čeprav, dva Srba, naša soseda v parterju, sta prinesla notri ne le dva nahrbtnika, ampak dva nahrbtnika polna alkohola. Nemogoče je mogoče.

2. Hrvatje se znajdejo in znajo izkoristiti takšen koncert. Ali prodajajo fake majice, hladno pivo, ki ga imajo v hladilnih torbah (improvizirano na ulicah) ali pa zgolj s tem, da pobirajo prazne pločevinke in plastenke. Kakšno delo na črno neki:)

3. Eno pivo na prizorišču je stalo 20 kun. Toliko nas je stalo tudi 8 ur parkiranja v parkirni hiši.

RETROSPEKTIVA BLOG

ponedeljek, 20. avgust 2012
 retrospektiva retrospektíva  -e ž (ȋ):  obnavljanje lastnih čustev ali misli v spominu; vračanje misli v preteklost, razmišljanje o minulih dogodkih, doživetjih in stanjih, prepuščanje spominskim procesom.

Evo, prva objava. Pa naj bo o imenu bloga.

Beseda retrospektiva nam je všeč, ker pomeni pogled nazaj: pisali bomo o zanimivih dogodkih, koncertih,  potovanjih, o hrani, kreativnih idejah, skratka o dogajanju v našem življenju.
Poleg tega se v imenu skriva beseda retro. Smo ljubitelji retro oblačil, pohištva, glasbe, v bistvu vsega kar diši po starem. Tako se bo našla kakšna objava tudi v tej smeri.

To je to. Se čitamo.