TEDEN V PARIZU

četrtek, 22. oktober 2015
S fantom sva se pred nekaj tedni prvič odpravila v Pariz. Potovanja v Pariz niti nisva načrtovala, zanj sva se odločila julija, ko je Ryanair praznoval 20. obletnico in so bile povratne vozovnice zelo ugodne. Odpravila sva se konec septembra, za en teden, tik pred začetkom faksa.


Če želiš, da je potovanje relativno umirjeno, da je čimbolj lagodno in cenovno ugodno, se splača pred potovanjem nekaj časa nameniti načrtovanju.

Sama potovanja načrtujem tako, da skušam na spletu najti kvalitetne dnevne itinerarje. Všeč so mi taki, ki podrobno, a dovolj ohlapno, da dnevi niso naporni, predlagajo, kako si organizirati dan, kaj si ogledati, kje se splača kaj pojesti in popiti – predvsem taki, ki jih pripravijo domačini, ki mesto zelo dobro poznajo. Preden sem začela brskati po internetu, sem bila prepričana, da bo takšne objave enostavno najti, saj je Pariz 3. najbolj obiskano mesto na svetu. Vendar sem v poplavi informacij potrebovala kar nekaj časa, da sem našla kaj koristnega, zato je ta objava namenjena predvsem deljenju linkov in informacij, da morda komu prihranim kakšno uro časa. Objava je namenjena predvsem mladim, ki potujejo z omejenim proračunom.

Letalo - avtobus - metro - vlak - kolo


Kot sem omenila, sva se za Pariz odločila zaradi poceni letalskih vozovnic - za dve letalski vozovnici (Benetke (Treviso) – Paris (Beauvais)), brez dodatne prtljage, sva odštela 90 evrov. Vendar potem ugotoviš, da prevoz vseeno ni tako poceni – GoOpti iz Ljubljane do Benetk stane 20 - 30 evrov, enosmerna avtobusna vozovnica do Pariza pa stane 15,9 evra, če vozovnice kupiš preko spleta (sicer stane 17 evrov). Letališče Paris Beauvais je od Pariza namreč oddaljeno približno 90 km.

Nakup avtobusnih vozovnic: Aeroport Beauvais


Ko prideš do Pariza, je najenostavnejša uporaba metroja. Možno je kupiti posamične vozovnice, paket 10 vozovnic, tedenske vozovnice, vikend vozovnice (za tiste stare < 26 let)... Po pregledu cenikov ugotoviš, da se najbolj splača nakup 10 vozovnic za cono 1 (t+ ticket), ki se jih lahko uporabi tudi za avtobuse in vlake. Cena 10 vozovnic je 14,1 evra. S fantom sva v enem tednu porabila 25 vozovnic, je pa res, da sva kar precej prehodila.
Mimogrede, med vašim bivanjem v Parizu, se boste gibali predvsem v coni 1. Vozovnico za cone 1 - 5 boste potrebovali, če nameravate npr. v Versaillles (cena vozovnice do Versaillesa je 4,2 evra).

Več informacij o različnih vozovnicah na: Paris metro tickets

Najcenejša možnost so sicer mestna kolesa Velib (podobno kot ljubljanski Bicikelj), ki pridejo bolj v poštev poleti. Dnevna vozovnica stane 1,7 evra, vendar kolesa ne smeš uporabljati več kot pol ure naenkrat. Če torej kolo vrneš na mesto za kolesa prej kot v pol ure in potem vzameš drugega, nimaš dodatnih stroškov. 

Več o tem na: Velib blog

Za vse mlade (ki so stari 25 let ali manj) in so v Parizu med vikendom, pa se splača kupiti dnevno vozovnico Ticket Jeunes Week-end, ki stane za cone 1 - 3 3,58 eur /dan, za cone 1 - 5 pa 8.35 evra. 

Več o tem na: RATP

Prenočišče

Ker so hostli v Parizu dragi – cene za eno osebo se gibljejo okoli 30 evrov na noč – sva se odločila, da preizkusiva srečo na AirBnb. Po temeljitem pregledu vseh cenovno ugodnih ponudb sva se odločila za stanovanje 2 pièces belle vue, za katerega sva odštela okoli 260 evrov. Če še niste iskali stanovanja preko te spletne strani, namig – vedno najprej pošljite zasebno sporočilo ponudniku stanovanja – pogosto se namreč zgodi, da bo ponudnik kljub temu, da je datum še prost, zavrnil ponudbo, morda vam bo dal ponudbo za nižjo ceno, poleg tega pa boste dobili občutek ali je ponudnik odziven in ali mu lahko zaupate.

stopnice do najinega stanovanja v šestem nadstropju  (brez dvigala)

Pariz za mlade

Za mlade, ki so stari 25. let ali manj, je v Parizu ogromno ugodnosti - za večino muzejev in znamenitosti mesta imajo namreč mladi iz Evropske unije brezplačen vstop - na vhodu le pokažeš osebni dokument in dobiš brezplačne vstopnice. Tako si lahko muzeje Louvre, d'Orsay, Pompidou, palačo Versailles, Pantheon, kapelo Sainte Chapelle, slavolok zmage in še ogromno ostali znamenitosti ogledate zastonj. 

Seznam vseh brezplačnih vstopnin: ParisInfo

Teden v Parizu

1. dan

Najin prvi dan v Parizu je bil namenjen predvsem počitku in raziskovanju okolice. Ker sva stanovala v 11. okrožju, sva se, okoli petih popoldne, odpravila na kavico v Le Pure Cafe - prijetno kavarno, ki je bila ena od lokacij snemanja filma Before Sunset, potem pa se sprehodila še do pokopališča Cimetière du Père Lachaise, najbolj obiskanega pokopališča na svetu, ki pa je bil na žalost že zaprt (odprt je od 8. - 18. ure). 

2. dan

vodič Alex pred Notredamsko katedralo

Drugi dan sva se, ob 10. uri zjutraj, udeležila Sandemans NewEurope free toura. Njihovi "brezplačni" ogledi mesta nikoli ne razočarajo - njihovi vodniki zgodovino mesta in njegove znamenitosti predstavijo na zanimiv in zabaven način, hkrati pa podajo veliko relevantnih informacij - kaj si splača ogledati (in kdaj) in česa ne, kako se izogniti čakanju v vrstah,  kako prepoznati žeparje...

pogled iz muzeja Louvre na dvorišče in piramide 

Ker je bilo zunaj vetrovno in mrzlo, sva se, kljub temu, da sva imela prvotno drugačne načrte, po ogledu mesta odločila za obisk muzeja Louvre. Znano je, da se je v Louvre potrebno napotiti zgodaj zjutraj, da se izogneš dolgemu čakanju v vrsti. Ker pa nam je vodnik Alex na free touru povedal za vhod Porte des Lions, kjer ni čakalnih vrst, sva na vhodu le pokazala osebne dokumente in se podala na hiter ogled muzeja (muzej je namreč odprt le do 18. ure). Muzej je ogromen - če bi si za vsak razstavljeni kos vzeli le 1 minuto, bi potrebovali 9 mesecev, da bi si ogledali celoten muzej. 

Place de Concorde

Ker se je medtem vreme nekoliko zjasnilo, sva se sprehodila še po vrtovih Tuileries do trga Place de Concorde, od koder sva se z metrojem odpravila proti stanovanju.

3. dan  

Conciergerie

Tretji dan sva se odločila za še en ogled mesta - Latin Quarter Tour, prav tako v organizaciji New SandemansEurope, ki se je začel šele ob 15. uri. Tako sva imela celotno dopoldne prosto. Izkoristila sva ga za ogled Conciergerie, kjer je bil nekoč zapor - najbolj znana zapornica je bila Maria Antonietta, ki je tam preživela zadnje mesece svojega življenja. Nato sva se napotila proti katedrali Notre Dame. Ogled cerkve je brezplačen - vrste pred cerkvijo so sicer dolge, a se množica zelo hitro premika, tako da hitro prideš v cerkev.

Port Autonome de Paris

Sprehodila sva se še do otoka Ile Saint-Luis, kjer sva si privoščila sorbet - tu naj bi namreč imeli najboljšega v mestu. Sorbet sva v miru pojedla na Port Autonome de Paris, na bregu reke Sene, od koder je lep razgled na Notredamsko katedralo. Sedenje na obrežju reke je bilo nadvse zanimivo, saj sva bila obkrožena z azijskimi pari v poročnih oblekah, ki so pozirali za poročne fotografije.
Nato sva se napotila do trga Saint-Michel, kjer se je začel naš ogled latinske četrti - študentskega dela mesta, ki je dobil svoje ime po latinščini, jeziku v katerem so sprva predavali študentom. Ogled je bil zanimiv, vendar naju ni navdušil.
Med ogledom sva opazila tudi simpatičen trg Place de la Contrescarpe, kamor sva po ogledu odpravila na kavo in na tradicionalne ajdove palačinke.

Jardin du Luxemburg

Sprehodila sva se še skozi vrt Jardin du Luxemburg, dan pa sva zaključila na mostu Pont Alexandre III, kjer sva pričakala prižig mestnih luči. Pariz ponoči je res čudovit, nič čudnega, da je znan kot mesto luči.

Pont Alexandre III

4. dan 

Place des Vosges

V soboto sva se napotila v Le Marais, ki je znan kot nakupovalni del mesta z mnogo butiki, second-hand trgovinami in prodajalnami s francosko tradicionalno hrano. Ozke ulice z različnimi trgovinicami, galerijami, restavracijami in lokali so nadvse zanimive, zato se je v Le Maraisu lepo sprehajati – brez natančnega načrta in cilja. Tako lahko naključno odkriješ prisrčen vrt, zanimiv cafe ali poslikane cestne stebričke.

simpatično poslikani cestni stebrički

V Le Maraisu ne gre zamuditi tudi najboljšega falafla - v judovski četrti, na ulici rue des Rosiers in najboljšega sladoleda v gelateriji Pozzetto na Rue de roi de Sicile.

kanal Saint Martin, pogled na trg Bastille

Najin sprehod je med drugim vključeval ogled trga Place des Vosges, kavico v Cafe Cour, mimo trga Bastille do kanala Saint Martin. 

muzej sodobne umetnosti Pompidou

Popoldne pa sva se odpravila v muzej Pompidou, muzej moderne umetnosti, od koder je lep razgled na mesto.

sončni zahod s terase muzeja Pompidou

5. dan 

kapela Sainte-Chapelle

Nedelja je bila sončna in zato idealna za odhod v Versailles. Preden sva odšla iz mesta, pa sva si ogledala še kapelo Sainte-Chapelle, ki je vsa v steklu in res vredna ogleda. Med tednom so vrste za vstop v kapelo dolge, v nedeljo pa jih (skorajda) ni. Tako sva se, po nasvetu vodnika Alexa, najprej odpravila v kapelo, potem pa sva okoli 11. ure napotila v Versailles. Kombinacija Sainte-Chapelle in Versailles je dobra tudi zato, ker je poleg kapele postajališče za RER-C vlak, ki te popelje do Versaillesa (ki je zadnja postaja).

del kraljevih vrtov, ki so zaprti za javnost

Če v nedeljo v Parizu ni vrst za oglede znamenitosti, so zato večje v Versaillesu. Okoli 12. ure je bilo namreč celotno dvorišče polno ljudi, ki so želeli v palačo. Še en namig, ki sva ga dobila na free touru in je bil nadvse uporaben je bil ta, da se splača najprej odpraviti na grajske vrtove in se popoldne vrniti v palačo. Med vikendom so grajski vrtovi sicer plačljivi (9 evrov, za študente 7 evrov), saj fontane delujejo, na vrtovih pa je slišati tudi glasbo.     

 vas Marie Antoniete - The Queen's Hamlet

S sabo v Versailles se splača vzeti tudi dekico ter hrano in pijačo za popoldanski piknik. Poleg grajskih vrtov je zanimiv še Trianon Palaces in The Queen's Hamlet, vas Marije Antoniette, ki jo je kraljica dala zgraditi, da bi lahko opazovala življenja običajih ljudi - četudi so bili to ljudje, ki dejansko niso živeli tam, ampak so jih najeli, da so se pretvarjali, da prebivajo v vasi.

pogled na vrtove iz palače

Upoštevajoč nasvet vodnika sva se odpravila v palačo okoli 4. ure popoldne - čakalnih vrst ni bilo več, je pa bila v palači še vedno gneča. Tako sva si palačo ogledala relativno hitro, saj moraš iti zaradi gneče s tokom množice.

sončni zahod na mostu Pont Neuf

V Pariz sva se vrnila okoli sedmih zvečer in se odpravila še na enourni ogled mesta z ladjico. Nadvse priporočam, predvsem v večernih urah, ko se prižgejo luči, saj je pogled iz ladjice res čudovit.

Vstopnico za ladjico je najbolje kupiti preko interneta, saj je cena nižja (11 evrov, namesto 14 evrov): Vedettes du Pont Neuf

6. dan 

Montmartre - najvišji del mesta

Ker so bili prvi dnevi v Parizu precej naporni in ker je mene nekoliko izdalo zdravje, sva se odločila, da bosta zadnja dva dneva bolj umirjena. V ponedeljek sva se tako od doma odpravila šele okoli enih popoldne. Ker je bil prvič ogled pokopališča Père Lachaise neuspešen, sva se po njem sprehodila v ponedeljek.

cerkev Sacre Coeur

Nato sva se napotila proti Montmartru, umetniškemu delu mesta. Sprehod in oglede sva si organizirala tako, da sva sledila temu itinerarju: KLIK.


7. dan 


Za zadnji dan sva si prihranila Eifflov stolp, ki sva ga ves teden opazovala le od daleč. Pred obiskom Pariza se mi je zdel Eifflov stolp znamenitost, ki ji vsi namenjajo preveč časa in pozornosti, ko pa si enkrat tam, ti je jasno, zakaj je temu tako. Stolp te namreč fascinira in navduši, če hočeš ali ne. 

razgled iz slavoloka zmage

Na Eifflov stolp nisva šla, sva se pa na panoramski ogled mesta odpravila na Arc de Triomphe, na slavolok zmage. Sprehodila sva se še po elizejskih poljanah in dan zaključila malo prej kot ponavadi.

Brezglutenska prehrana v Parizu

Pred odhodom v Pariz sem si natisnila kartico, kjer je v francoščini pojasnjeno, da ne jem glutena: Celiac travel

tradicionalne ajdove palačinke (brez glutena) galettes de sarassin

Prav tako sem našla nekaj informacij o brezglutenskem prehranjevanju v Parizu, seznamu restavracij in pekarn, seznamu tipičnih francoskih jedi, ki so brez glutena itd.: Gluten-free France without fear, Gluten-free eating and dining in Paris

Prva beseda, ki sem se je naučila, ko sem prišla v Pariz, je bila blé - pšenica. V trgovinah so alergeni zelo lepo označeni, problem pa je, ker brezglutenske hrane nimajo na posebnih policah in porabiš precej časa, da najdeš izdelek, ki ga želiš. Doma sicer brezglutenskih izdelkov skorajda ne kupujem, na potovanju pa ti pridejo brezglutenski prigrizki prav, saj si ves dan naokoli in nimaš časa kuhati. Sicer sva si vsak dan en obrok skuhala, povečini večerjo. Po eni strani zato, ker so restavracije v Parizu drage, po drugi pa zato, ker nikoli ne veš ali hrana, ki jo kupiš drugje, res nima glutena. Hrana v trgovinah je nekoliko dražja kot pri nas, predvsem sveža zelenjava in sadje. 

francoski makroni naj bi bili brez glutena - vseeno je potrebna previdnost, saj je ponekod moka v kremi

Sem pa opazila, da je brezglutenskih izdelkov v trgovinah malo, kar me je precej presenetilo. Ker marsikaterega izdelka, ki bi bil brez glutena nisem našla, sem se zadovoljila s tistimi, na katerih je pisalo, da lahko vsebujejo sledi glutena. To pa ni bila najboljša ideja, saj sem imela zadnje tri dni precejšnje težave z želodcem - neprestano mi je bilo slabo, bila sem brez apetita in ničesar nisem mogla pojesti, tako da Pariza nisem mogla uživati v takšni polnosti kot bi ga lahko sicer.
Objavi Komentar
Objava komentarja