DOMAČE KOKOŠI NA PROSTEM

Na naši kmetiji bivajo kokoši že stoletja. Gojilo jih je že veliko generacij, mi pa smo se jim pridružili v letošnjem letu. Preden smo se lotili takšnega projekta smo ugotovili, da nam pravzaprav primanjkuje veliko »samoumevnega« znanja, katerega nam starejše generacije niso predale. Ugotovili smo, da o kokoši ne vemo nič drugega kot to, da nam vsak dan znesejo jajca. Dejstvo pa je, da jih gojimo že vrsto let, da jih imajo vsi sosedje in prav tako vsaka družina iz sosednje vasi, zato  smo sklepali, da je vzreja kokoši dokaj enostavna in preprosta. Izhajajoč iz okolice reja kokoši zgleda tako, da jih z nepremično ograjo zagradimo na majhen prostor, ponoči pa jih zapremo v nek prizidek hleva ali česa podobnega. Lahko pa jih imaš samo v tem prizidku in je še preprostejše. Za preživetje potrebujejo le vodo in neko nespecifično izbrano hrano iz trgovine ali domač "šrot" (mešanica ječmena, koruze ter pšenice). V poplavi informacij in »sosedov« o tem kako se lotiti prave vzreje kokoši, smo morali "toplomerje" usmeriti v pravo smer in sicer v smer naravnega, humanega in zdravega, izhajajoč iz filozofije, da je to hrana, ki jo uživamo na vsakodnevni ravni. Vprašali smo se ali so jajca in meso od zgoraj omenjene reje kokoši res zdrava?

Izbira drugačne, "alternativne" smeri vedno prinese nove izzive in drugačne poglede, prav tako pa  se stvari glede reje malce zakomplicirajo. Nove ugotovitve, kaj kokoši potrebujejo za življenje (po merilih naravno, humano in zdravo), ki so v resnici zelo stare


Prostor za gibanje

Naravno je, da kokoši bivajo popolnoma na prostem. Lahko si predstavljate kakšno fotografijo ali kakšen zgodovinski film kmečke družine, kjer kokoši po dvorišču hodijo prosto. Kokoši si lahko v naravi najdejo popolnoma vse, kar potrebujejo. Če jim ne bi zgradili »hiške«, bi živele na drevesih, se skrivale v grmovju in podobno. Edina slaba stran tega je, da bi imeli povsod kakce, ki pa so v resnici zelo koristni in pravo zlato za vrt. Verjetno jih je človek iz tega razloga tudi zagradil. To je dobra ideja, le ograja mora biti na prostem, po možnosti takšna, da jo lahko prestavljamo, na kakšnem vrtu pred hišo ali travniku, kjer bojo lahko brskale, jedle črvičke, travo ipd. 

Prostor za spanje

Večina rejcev se boji zime, zato kokošim zgradijo notranje prostore kjer je pozimi malo topleje. Ste vedeli, da nekatere pasme kokoši zdržijo zunaj tudi na -13stopinj celzija ali celo več? Ste vedeli, da kokoši ponoči ne pijejo in ne jedo, zato ni nič hudega, če voda ponoči zamrzne? Če se navežemo na prostor in na dejstvo, da se ne obremenjujemo s temperaturo, je najbolje da jim zgradimo Chicken Tracktor ali po slovensko kokošji traktor. Večina naravnih, humanih in zdravih rejcev se te ideje poslužuje. Namen tega je, da jih prestavljamo po prostoru in imajo tako kokoši ves čas svežo hrano. Osebno, mi ta ideja ni dovolj blizu besedi prosto, zato sem jim zgradil ChickShaw ali po moje Čiko 😊 (slovenski izraz ne obstaja). Vse informacije o tem bom zapisal v naslednji objavi.  
 

Hrana in voda

Pravijo, da kokošim privoščimo tako vodo, kot bi jo namenili sebi. Torej čisto in vsak dan svežo. Kupiti je potrebno le kokošji napajalnik katerega malo dvignemo od tal, da se voda ne umaže tako hitro. Ob nakupu kokoši, ti vsi glasno dopovedujejo, da zanje nujno potrebuješ krmila in da brez njih preprosto ne gre. Kupili naj bi jih zato, da so kokoši bolj zdrave, da imajo visoko prirejo jajc, trdno lupino, kvalitetno, primerno barvo rumenjaka itd. Po lastnih izkušnjah vam povem, da kokošim, katere so rejene na prostem, ni potrebno dodajati krmil. V krmilih so dodatki, ki ti s prstom kažejo, da nekaj ne delaš prav, saj jim moraš dodajati snovi, ki bi si jih sicer našle v naravi. Kokoši potrebujejo pravo hrano in sicer; travo, meso (črvički vseh oblik), kalcij, pesek, lahko pa jim ponudite tudi ostanke hrane od vaši obrokov. Dodajate jim še koruzo v zrnih, pšenico in ječmen. Če vse to kupite pa poskusite, da so le ti brez GSO in podobnih škodljivih snovi.

Ograja

Če jih želite imeti na prostem in ne želite, da kakajo povsod, si omislite ograjo. Danes lahko na spletu najdemo prenosljivo električno ali neelektrično ograjo namenjeno prav kokošim. Ni izgovora, da jih ne bi zagradili v naravi, na prostem, kjer je večino stvari, ki jih potrebujejo. Če kupite električno ograjo, potem potrebujete še električnega pastirja. Električnega pastirja je imeti dobro, saj kokoši, kljub temu, da jim pristrižemo peruti (na način, kot bi človeku postrigel nohte) še vedno skočijo precej visoko.

Peskovno kopel
To je kopel, katero bi si kokoši privoščile v naravi, če bi jih imeli na prostem. Kokoši se rade kopajo v pesku, saj se z njim čistijo. Če jih imamo na prostem in so veliko na travni površini, jih lahko napadejo različni zajedalci. Če jih imamo vedno na vedno istem majhnem prostoru se to zgodi še prej. Ponuditi jim je potrebno suh pesek v kakšni večji banjici (lahko naredimo sami) in se bojo same očistile.

Ko zagotovimo vse zgoraj naštete stvari, potem postane vse preprosto. Vzreja kokoši postane enostavna, hkrati pa zagotovimo najvišjo možno kvaliteto življenja kokošim in posledično nam. Če se ukvarjate s pridelavo zelenjave oziroma imate svoj vrt pa so lahko kokoši še v veliko večjo pomoč kot si lahko predstavljate. Z njimi lahko ustvarimo ogromen, živ in zdrav sistem, ki je preprosto neverjeten. Sklenemo lahko velik krog in si izmenjujejo hrano na preprost način. Z njimi lahko ustvarimo vrt brez prekopavanja. 

Na samem začetku tega sistema, moramo gledati na kokoši z drugačnimi očmi. Pripišimo jim vlogo delavnega, zvestega, točnega, prijaznega delavca, ki naredi vsak dan več, kot pričakujemo. Ko jih spustimo na travnato ograjeno površino začnejo kokoši jesti travo in nam tako pokosijo travo. To lahko traja teden ali dva, odvisno koliko kokoši imamo. Na tej površini nam pojejo vse škodljivce, ki bi lahko ogrožale vrt. Njihovo kakanje po površini, lahko spremenimo v odlično gnojilo, brskanje s kremplji pa odlično zrahlja zemljo in nam tako v celoti pripravijo vrtno podlago. Če si želite zastreti vrt potem jim na to podlago privoščite kup mešanice listja, pokošene trave, ali celo gnoj (to jim predstavlja največji užitek) ipd., katero bodo z veseljem razporedile po skoraj celotni površini ter se nahranile in zadovoljile potrebo po brskanju. Ko delo opravijo jih prestavite na drugo površino. Če si ne želite, da vam pripravijo vrt potem jih le hitreje prestavljate. Ko pojedo travo jih prestavite. V tak sistem lahko vključite tudi kakšno gosko, zajčka, purana, ki so bolj značilni kosci kot kokoši. Poleg tega, da bojo opravile vse delo, vam bodo nudile še vsak dan sveža in zdrava jajca in čez čas tudi meso, če ga uživate. Vse to dobite za minimalen vložek in sicer: vsako jutro jih spustite na prosto, nudite jim svežo vodo in krmo ter jih zvečer zaprite na varno. Vse to vam vzame 10 minut časa zjutraj in 10 minut časa zvečer.

Omeniti moramo še, da imamo različne vrste kokoši. Po svetu je ogromno vrst kokoši, v Sloveniji pa so najbolj značilne prelux kokoši; rjave, grahaste, marogasta in črne kokoši. Vrste se predvsem razlikujejo po delavnosti, vzdržljivosti, delimo jih na kokoši namenjene vzreji za meso in glede na nesnosti jajc. Ker sem na tej poti letos prvič tudi sam sem se odločil za nakup dveh rjavih, dveh grahastih in dveh črnih kokoši. Kupil sem jih od rejca iz sosednje vasi in nisem dajal velikega pomena pasmi. Želel sem si le, da kokoši ne doživijo velikega stresa pri transportu. Najboljša izbira pa je, da imate svoje piščančke ter si tako zagotovite najbolj zdrave in kvalitetne kokoši. Letos bomo poizkusili tudi to izkušnjo pa zapišemo v kakšno objavo.

Kako torej začeti?

Zima je idealen čas, da se opremimo z informacijami o kokoših in da izdelamo načrt, katerega spomladi prenesemo iz papirja v realnost. Izdelajte vizijo (zakaj želite kokoši in kako jih lahko vključite v svoje delovanje), razmislite o vaših prostorskih zmožnostih, izdelajte seznam kaj vse potrebujete, vprašajte se o dostopnosti vode, elektrike, terena in iščite racionalne rešitve, ko boste naleteli na ovire. Po načelu opazuj in sodeluj. Sledite temu in naj vas mnenje soseda, ki bo trdil, da tako pa le ne bo šlo, saj kokoši zagotovo ne bojo preživele, ker jih bo kaj kmalu pojedla lisica, podlasica, vzel kanja ali kakšna večja ptica itd., ne obremenjujejo. Ko imate izdelano vse to, pričnite z izdelavo ali nakupom notranjo-zunanjega prostora, ograje (in električnega pastirja), napajalnika in krmilnika. Če boste z vsem tem začeli kmalu po novem letu, boste imeli ravno dovolj časa, da v počasnem ritmu vse postorite do pomladi.  Ko pa se narava začne dobro prebujati, kupite le še kokoši. Podatek, da ena kokoš v enem tednu znese povprečno štiri jajca, naj pomaga pri izračunu koliko kokoši potrebujete oziroma želite. Dobro je imeti še enega petelina, saj kokoši ves čas opogumlja in jih ščiti, kokoši so mu ves čas sledijo. Pri nas je bilo tako, da so bile kokoši sprva prestrašene in so se skrivale v vseh možnih kotičkih, niso znale jesti trave, brskati, nesti jajca ipd. V roku enega meseca, so se vsega priučile in začutile svojo pravo naravo. Zjutraj je sedaj stežka odpreti vrata čikota, saj kokoši od veselja kar poletijo ven. V našem primeru so po treh tednih začele nesti težko pričakovana jajca. S pomočjo kokoši smo že pripravili del vrta, kjer bodo rasle stročnice, sedaj pa pripravljajo prostor za buče. V tako kratkem času, se nam je trud že popolnoma povrnil, to pa je le začetek.

Še nekaj besed o dobrem viru informacij. Sam sem večino informacij našel pri premakulturniku Justin-u Rhodes-u, ki je dobro izpopolnil zgoraj omenjeni sistem in ga prakticira na vsakodnevni ravni. Spremljate ga lahko na youtube kanalu, ki vas bo povezal z njegovimi spletnimi stranmi, kjer poučuje tudi o pridelavi zelenjave, o kokoših in vam bo nudil veliko koristnih nasvetov za življenje na kmetiji. Torej pokukajte sem: https://www.youtube.com/channel/UCOSGEokQQcdAVFuL_Aq8dlg.

Želim vam naravno in preprosto druženje z veselimi kokošmi. 🐔🐓🥚