TORRES - Mackenzie Scott

sreda, 2. marec 2016

Mackenzie Scott aka Torres je neodvisna glasbenica iz Georgie. Mlado, šele petindvajset letno dekle ima zelo zanimiv pogled na svet in na osebno življenje, katerega izraža preko osebno izpovednih besedil in čustveno obarvane glasbe. Lansko leto je izdala svoj drugi album »Sprinter«, ki me je takoj navdušil in je razlog nastale objave.

Projekt Torres je Mackenzie poimenovala po priimku njenega dedka, ki ji je veliko pomenil. Umetniško ime ji, kot pravi sama, pomaga razlikovati njeno osebno življenje od tistega kar počne profesionalno, ji daje samozavest in jo predrugači vsakič, ko stopi na oder. 
Že od malih nog igra klavir in flavto, njena srednješolska prijateljica pa jo je navdušila nad kitaro, kar je postalo njeno primarno glasbilo. Ko je prijela za kitaro je vedela, da si v življenju želi postati glasbenica. Sama se je naučila nekaj akordov, toliko, da je lahko zraven še prepevala. Tako je preko kitare odkrila, da ima tudi lep glas in da zna peti. V študentskih letih pa je poprijela še za električno kitaro, kar je izpopolnilo zvok, katerega lahko slišimo danes.
Leta 2013 je izšel njen prvi album z naslovom Torres, na katerem lahko slišimo deset čudovitih pesmi. Lansko leto (5. maj 2015) pa je izšel njen drugi album »Sprinter«, kjer je čutiti trensformacijo pevke in predvsem pozitivno drugačnost od prvega albuma.


Pesmi na albumu so surove, prodorne, sveže in osebne, Mackenzie pa navdih za pisanje pesmi najde tudi v knjigah. Tako je pesem Sprinter nastala po branju knjige pisatelja Raya Bradburrya. Pesem Sprinter govori o hinavščini v cerkvi in o hinavščini v njej sami. Pravi: »pesem Sprinter se nanaša na obdobje moje srednje šole, ko sem bila velikokrat obsojana s strani prijateljev in vrstnikov, saj nisem nikoli pila alkohola, kadila in žurala. Bila sem zelo zadržana, ne toliko zato, ker se mi je zdelo to prav, ampak bolj zato, ker sem mislila, da bo tako moja duša bolj čista in bom prišla v nebesa. Zame je bilo življenje takrat črno – belo. Tudi sama sem obsojala prijatelje, da njihov način življenja ni pravi in da bodo to nekoč obžalovali. Resnica pa je, da smo bili le srednješolci, jaz pa sem bila preveč zapeta.« 
Na albumu je veliko osebno izpovednih besedil, vendar Mackenzie pravi, da jih ni težko izvajati v živo, saj se na odru osredotoča na ljudi, ki jo poslušajo in ne razmišlja o tem, kako sama čuti pesmi. Zadnje pesmi tega albuma, The Exchange, pa ne misli nikoli nastopati v živo, saj ima preveč močno osebnostno zgodbo. Pesem The Exchange je sicer acapella, ki traja skoraj osem minut. 
Mackenzie ima za sabo že nekaj uspešnih turnej. Nastopala je kot predskupina banda Garbage in kot predskupina Brandi Carlile. Koncertiranje ji je izredno všeč, še posebej, ker se lahko po koncertu pogovarja z ljudmi. Ti ji pogosto povejo, da se sami lahko poistovetijo z njenimi pesmi, saj lahko najdejo povezave z njihovimi osebnimi življenji.  To pa je, po mnenju Mackenzie, nujno, saj ji to dovoljuje, da pesmi rastejo in se razvijajo še naprej. 
Objavi Komentar
Objavite komentar