Letos sva v najinem svežem domu prvič postavljala smrečico. Ne vem, kako je glede količine okraskov pri vas doma, vem pa, da je pri najinih družinah okraskov dovolj za vsaj tri smrečice. Tako sva si od njih izposodila lučke in umetno smrečico, glede okraskov pa sva se odločila, da jih izdelava sama iz različnih naravnih materialov. Razmišljala sva, kaj vse bi lahko uporabila, da bi bilo na najini smrečici čim več barv in kmalu prišla do ideje, da lahko za to uporabiva različne citruse. Odšla sva v trgovino, kjer sva kupila dve limeti, dve limoni in eno grenivko. Te sva ob prihodu domov narezala na tanjše rezine in jih za dva dni razprostrla po radiatorjih v dnevni sobi. Ne samo, da sva izdelovala lastne okraske, tudi najina dnevna soba je zelo lepo dišala. Med sprehodi sva nabrala še nekaj puhastih okraskov, ki sva jih našla plezati po figi, pred knjižnico pa sva našla drevo, ki je odvrglo semena v ježkastih oblikah in bila popolnoma navdušena nad njihovo obliko in pestrostjo, ki jo bodo ti dodali najini smrečici. Sama sem se pred kratkim lotila tudi kvačkanja, zato sem skvačkala še nekaj belih snežink, vsem okraskom dodala vrvice in tako sva prišla do najine naravne okrasitve, ki sedaj barva najin skupni prostor.
Kot za marsikoga pitje kave, je zame pitje čaja obred ob katerem se ustavim, umirim in počasi spijem skodelico svoje najljubše mešanice. Prva stvar, ki mi je všeč pri nabiranju zelišč je ta, da jih v izobilju najdemo v naravi, hkrati pa se ob tem še sprehodimo in poskrbimo za svoje telo. Kar se mi zdi vredno omeniti je to, da jih naberemo le toliko, kot potrebujemo in si ne delamo večletnih zalog. V naravi je vsega dovolj, če le znamo biti zmerni, prav tako pa z leti ugotovimo količino zelišč, ki jih potrebujemo za celo zimo. Druga stvar je ta, da je tak čaj zelo zdrav za naše telo in ni trgovinsko pakiran v čajne vrečke, ki so tretirane z plastiko. Tretja stvar pa je ta, da se ob nabiranju zelišč vedno naučimo kaj novega, predvsem pa lahko iz raznolikosti rastlin sestavimo mešanice za točno določene težave ali pa takšne, ki jih lahko pijemo vsak dan za umiritev. Pri pitju čaja je vredno omeniti, da je potrebno na določen čas mešanice zamenjati, saj bi morda nekatere zdravilne učinkovine različnih zelišč ob prevelikih količinah lahko škodovale našemu telesu. Tako kot z nobeno stvarjo, tudi z čaji ni pametno pretiravati.
Biti del delavnic pod okriljem društva Terra Vera v sklopu projekta 'SoDeloValnica mladih na področju begunstva 2017' je bilo tudi tokrat nekaj posebnega in novega. Keramične delavnice so potekale v Ljubljani, na Prežakovi 11, v ateljeju Hane Karim, ki je oblikovalka keramike. Znotraj projekta so z njo sodelovali še begunci iz različnih držav. Vsak udeleženec je izdelal unikatne glinene posodice za kavo ali čaj. Vsi izdelki dosedanjih delavnic so bili razstavljeni - izdelke projekta SoDeloValnica mladih na področju begunstva si lahko ogledate v kreativnem centru Poligon na Tobačni ulici 5, do 23. oktobra 2017.
Društvo Terra Vera me je prejšnji teden povabila, da posnamem prispevek
mizarskih delavnic, ki so potekale v Kostanjevici na Krki. Delavnica je potekala v sklopu projekta 'SoDeloValnica mladih na področju begunstva 2017'. Posebnost projekta
je ta, da poleg rokodelskih spretnosti združuje tudi različne kulture.
Udeleženci projekta so bili društvo Prostor vmes in begunec Palmas iz
Kameruna. Izdelovali so stol iz brezovega lesa, ki spominja na tradicionalni
afriški stol. Dekleta iz društva Prostor vmes so prav tako izdelale scenografijo razstavnega prostora vseh izdelkov delavnice. Celoten prostor je tako sestavljen iz mini stolčkov, ki se lahko uporabljajo za druženje, spoznavanje, hkrati pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi umetniško vrednost tega izdelka.
Spet je prišel tisti čas poletja,
ko so nama misli začele uhajati k zvokom škržatov in vonju borovcev. Ker imava
rada pustolovščine in ne marava gneče na plaži, sva si za letošnji oddih
omislila najem kajaka, ki sva ga v Ljubljani naložila na streho avtomobila in
se v zgodnjih jutranjih urah odpravila proti Rabu. Najino potovanje in
poplesavanje po valovih je bilo vse prej kot nekaj običajnega, otok Rab nama je
dal vetra, močno neurje naju je naredilo močnejša, bolj pozorna in hvaležna,
kristalno modra voda naju je zibala in skrbela za najino gibanje, intimna senca
borovcev pa se je za teden dni spremenila v najin dom. Najin oddih je bil kljub
nepredvidljivi naravi nekaj izjemnega in edinstvenega. Seveda se vseh polnosti
trenutkov, ki sva jih doživela ni dalo ujeti na kamero, vendar pa nama je kljub
vsemu uspelo ujeti par trenutkov, ki si jih lahko ogledate v spodnjem videu:
S to objavo se prav tako za mesec dni poslavljamo, saj gremo vsi člani Retrospektive na zaslužen oddih in na lov za novimi idejami.
Pred kratkim sem bil v Salonu uporabnih umetnosti na večeru poezije, kjer sta irski poet Cathal Poirteir in Slovenka Petra Kolmančič brala svoje poezije.
Še posebej mi je bila všeč
naslednja:
Dvoživljenje
Nekakšne dvoživke smo; včasih zunaj, na kopnem,
včasih potopljeni v svoja notranja močvirja.
V blatu svojih močvirj smo varni,
v njem prav lepo uspevamo.
In občutljivi smo na dotike, noli me tangere;
na besede in poglede, noli me legere, noli me videre.
Naša kri je včasih vroča, včasih ledena, včasih
vodena.
Za vekami imamo žmurke, še ene veke, da se lahko
zapremo vertikalno in horizontalno neprepustno.
Ljubimo se, ne da bi si gledali v oči, nekako
naskakujemo drug drugega od zadaj, da bi
zasegli, preoblikovali, sfantazirali svoje želje in
vizije
ter pustili, šli naprej, ker tisti, ki ga takole
naskakuješ,
Zadnje čase se zdi, da smo vsi
ljudje zaposleni s službo, študijem, problemi, računalniki, mobiteli… in
si vsak izmed nas ustvari svoje močvirje, kjer je ugodno in varno.
Pesem mi je dala misliti predvsem o tem, da si vzamem/o premalo časa zase in sem, inspiriran po njej, posnel video, ki opisuje dan, ko delaš tisto, kar te
veseli in ga preživiš nekje, kjer je lepo, brez razmišljanja o
problemih, s fokusom na sedanjost.
Sredi septembra sva bila s fantom v Atenah, kjer sva lenarila na plaži, se sprehajala po ulicah Aten, raziskovala jug Grčije, uživala v njihovi kulinariki in počasnem načinu življenja ter si tako podaljšala najino poletje. Ker sva v Grčiji prenočevala pri prijatelju, ki tam živi, se tokrat z organizacijo potovanja nisem rabila ukvarjati, saj nama je on pokazal tako najbolj turistične točke, kot tudi tiste, kjer se zadržujejo le domačini. Locirana sva bila na jugovzhodu Aten, v Vouli, ki je sicer od centra Aten oddaljena dobro uro vožnje s tramvajem, je pa zato bližje Egejskemu morju in peščenim plažam, Glyfadi z odličnimi restavracijami in bari ter znanemu Vouliagmeni jezeru. Za vse, ki želijo obisk Aten združiti s poležavanjem na plaži, je to odlična lokacija, saj se plaže nahajajo le nekaj minut hoje stran, v bližini je tramvaj, ki te popelje v center Aten, prav tako pa v tem delu skorajda ni turistov in lahko dobiš bolj pristno izkušnjo o življenju v Atenah. V tej objavi delim fotografije, ki najbolje povzamejo najin teden in nekaj zanimivih dejstev o Grčiji in Grkih.
1. Vouliagmeni jezero
2. Jug Grčije
3. Akropola
4. Plaža Vouliagmeni
Dejstva o Grčiji, ki so me najbolj presenetila:
Tolaetni papir:
Toaletnega papirja se v Grčiji ne meče v straniščno školjko, ampak v koš, ki je namenjen temu, saj Grki nimajo standardnih cevi za odtok kot drugod po Evropi, ampak so njihove odtočne cevi zelo ozke in bi se s toaletnim papirjem hitro zamašile. Prvih nekaj dni se moraš vsakič znova opomniti, da ne smeš vreči papirja v WC, potem pa se na to navadiš in ko prideš domov, prvih nekaj dni iščeš ob straniščni školjki koš za toaletni papir:).
Grki v prometu:
Pravila v prometu so v Grčiji dosti bolj ohlapna kot pri nas - omejitve hitrosti, rdeča luč na semaforju, prehodi za pešce... so bolj priporočilo kot pravilo. Kljub temu pa na cestah ni prevelikega kaosa. Zanimivost so posebni semaforji na dvopasovnicah, ki so postavljeni sto metrov pred križiščem in ki voznikom signalizirajo ali bo na semaforju luč rdeča ali ne, ko bo voznik prišel do križišča. Tako voznik ve že pred prihodom v križišče ali mora upočasniti ali ne.
Avtobusi:
Če se avtobus, na katerega želite stopiti, približuje avtobusni postaji, mu morate pomahati, sicer se ne bo ustavil in bo peljal mimo vas.
Kajenje:
Grki so strastni kadilci in kljub temu, da je znotraj barov in restavracij kajanje prepovedano, Grki kadijo tudi tam.
Kava:
Grki obožujejo kavo, pijejo jo pogosto in v velikih količinah. Zelo priljubljene so ledene kave, predvsem frape iz instant kave (Nescafe), sladkorja, hladne vode, kock ledu in mleka. Priljubljeni različici ledene kave sta tudi espresso freddo, kjer je espresso kavi dodan sladkor in led in cappuccino freddo, ki je enak kot espresso freddo, le da mu je dodano še hladno spenjeno mleko.
Siesta:
Ritem življenja v Grčiji je precej drugačen kot pri nas. Grški delovnik se začne okoli osme ali devete ure zjutraj, v času sieste (med drugo in peto uro popoldne) se Grki odpravijo domov na popoldanski počitek, potem pa se vrnejo še za kakšni dve uri nazaj v službo. Večeri so namenjeni druženju ob dobri hrani pozno v noč. Večina Grkov se zvečer odpravi ven na večerjo in sicer okoli devete ali desete ure zečer, kar je za nas zelo pozno.
NE in JA:
V grščini ne pomeni ja. Okhi pomeni ne, kar zveni podobno kot okej, tako da lahko že pri osnovnih besedah pride do nesporazumov. Znajo pa Grki dobro angleško, tako da s komunikacijo ni težav.
Če ste bili, tako kot mi, v poznih devetdesetih in v
začetku novega tisočletja ljubitelji VHS video kaset, imate verjetno doma cel
kup posnetih in presnetih kaset. Nekaj kaset ste morda tudi kupili (Kekec,
Pastirci…), jih pogledali tolikokrat, da se je trak skoraj da prekuril, ko pa
se je videorekorder pokvaril, so kasete počasi odjadrale v pozabo.
Ker je na naših kasetah posnetih kar zajeten kup
nostalgije, smo se odločili, da damo kasete presneti. Ker sem na neki spletni
strani izračunal, da bi bila cena za okoli 60 kaset oz. 180 ur posnetkov okoli
500€, sem se odločil, da to storim sam doma.
Pot je bila, tako kot pri večini projektov, ki sem se
jih lotil, daljša od pričakovanj. Na internetu hitro izbrskaš, kako presneti
video kasete doma. Vse kar potrebuješ je videorekorder,
računalnik ter vmesnik, ki »prenese« sliko iz videorekorderja na
računalnik. Sliši se precej preprosto in enostavno ter izgleda takole:
Z vami bi delil še moje izkušnje (predvsem težave),
za vse tiste, ki si želite sami doma presneti kasete.
Iskanje
videorekorderja
Pri iskanju videorekorderja sem seveda najprej preklical
vse sorodnike in znance ter jih povprašal, če ima mogoče kdo delujoč
videorekorder. Po tednu dni sem dobil dva videorekorderja. Oba videorekorderja
sta sprva delovala, vendar sta se oba po nekaj klikih tudi pokvarila. Problem
videorekorderjev je v tem, da je v notranjosti veliko koleščkov, gumic,
plastike…, ki pa po letih mirovanja preparijo, poleg tega se glava videorekorderja
prav tako lahko uniči, kar vam bo posledično uničilo trak na kaseti.
Iz zelo skromne ponudbe na bolhi, sem naročil
videorekorder, vendar se je pri prevzemu izkazalo, da je DVD player. Drugič sem
kupil videorekorder za 17€,ki je bil prav tako le
nekaj klikov stran od uničenja.
Na bolhi sem po kakšnem mesecu opazil novo ponudbo in
imel to srečo, da je videorekorder deloval. Pozabimo sicer na to, da je bil
videorekorder stari Nemec, brez navodil, zakodiran, zraven pa je bil priložen
nenavaden daljinec. Po nekaj urnem pritiskanju na vse možne gumbe, mi ga je
celo uspelo odkodirati. Zanj sem odštel 40€.
Nasvet:
Pred kratkim sem ujel novico, da so prenehali z
izdelovanjem videorekorderjev, zato poskusite čimprej najti še delujoč
videorekorder.
Če kupujete rabljeni videorekorder, imejte s seboj
kaseto in ga preizkusite.
Preden se odločite za nakup, poglejte če
ima videorekorder izhod za zvok (rdeč in bel izhod) in
izhod za sliko (rumen izhod). V primeru, da videorekorder tega nima, potrebujete scart input/output priključek (piše v nadaljevanju).
Obstajajo tudi videorekorderji, ki imajo DVD
predvajalnik v kombinaciji z VHS kasetami. V takem primeru je postopek
presnemavanja kaset zelo enostaven. Vse kar je potrebno narediti, je vstaviti
DVD in VHS kaseto hkrati ter pritisniti na gumb »convert«.
Vmesnik
Med vnetim iskanjem videorekorderja sem na spletu
našel zelo ugoden vmesnik: EasyCAP USB 2.0. Vmesnikov ni prav veliko, je pa
večina dragih; od 80$ naprej. Za EasyCAP sem odštel okoli 10$. Poleg
vmesnika dobiš tudi CD, na katerem je program, ki omogoča presnemavanje video kaset. Sicer je EasyCAP zelo skromen in ne ponuja veliko možnosti, zato
priporočam, če imate nekaj evrov v žepuveč, da si kupite boljši vmesnik.
Povezava videorekorder,
vmesnik in računalnik
Kaj kmalu sem ugotovil, da moj novi stari
videorekorder nima priključka za levo in desno stran zvoka in priključka za
sliko. Ves obupan sem odšel k staremu popravljalcu videorekorderjev in ga
povprašal ali je možno na kakršen koli način spraviti sliko in zvok iz tega
videorekorderja. Potolažil me je, da je možno preko scart priključka, vendar
moram zato kupiti dodatni scart input/output priključek. Zanj sem odštel okoli 10€. Kupil pa sem
tudi daljši kabel, da sem lahko na daljšo razdaljo presnemaval kasete.
Seveda, ko sem končno vse skupaj sestavil, stvar ni
delovala. Pravzaprav je delal le zvok. Vse sem še enkrat pregledal in iskal
težavo, da bi jo odpravil. Po nekem srečnem naključju namenoma nisem upošteval barv za
zvok in sliko ter tako na primer povezal sliko z zvokom (rumena v bel vtič),
leva stran zvoka v sliko (rdečo v rumen vtič)… in je začelo delovati.
Potrpežljivost
Rdeča nit projekta pa je potrpežljivost. Iskanje
videorekorderja in vzpostavitev zna biti dolgotrajen proces, prav tako pa tudi
presnemavanje kaset. Kasete, ki ste jih sami posneli, trajajo okoli tri ure.
Vsako kaseto je potrebno predvajati od začetka do konca. Če imate samo kaseto
ali dve, se vam ne splača tega početi doma.
Spomin in čas, ki je zajet na kasetah so imeli pri
meni večjo težo, kot katerikoli postopek tega projekta,
zato potrpežljivost ni predstavljala muke.
*Na tem mestu lahko še omenim; če imate veliko količino videokaset, potrebujete tudi zadostno količino prostora na trdem disku, saj znaša 60 minut posnetka na videokaseti okoli en giga prostora (odvisno v kakšen formatu boste presnemavali videokasete).
Vsiguruji pa
mi lahko pomagate še pri zadnjem problemu, ki ga nisem uspel rešiti:
Ugotovil sem, da snemanje kaset lahko poteka v
različnih hitrostih, zato mi na eni kaseti nekateri posnetki delujejo v normalni
hitrosti, nekateri pa prehitevajo. Kako rešiti to težavo?
Tisti, ki ima odgovor na to vprašanje, naj ga zapiše v
komentar in bo prispeval k popolni izpeljavi projekta.
Še izračun:
17€ nedelujoč videorekorder
cca 9€ EasyCap
40€ delujoč videorekorder
cca 10€ scart priključek
Skupni znesek je bil na koncu okoli 76€, kar sesliši precej bolje od zgoraj navedenih 500€.
Podstavki iz plute z geometrijskim vzorcem, katerih izdelava je hitra in enostavna, so zelo zabavni, saj lahko z njimi ustvarjamo vedno nove oblike in vzorce. So kot preproste sestavljanke, ki jih lahko uporabimo posamično za kozarce ali pa jih zložimo skupaj in jih uporabimo kot podstavek za vročo posodo, vrč ali rože.
Živahne barve na podstavkih popestrijo vsako mizo, predvsem ko več podstavkov zložimo skupaj, če pa zraven postrežemo še vodo s sadjem, na mizi niti ne potrebujemo druge dekoracije. Voda s sadjem, skupaj z ledom, je odlična popestritev poletnih piknikov, sama pa si jo pripravim tudi takrat, ko se naveličam navadne vode. Recept za pripravo sadne vode je vedno drugačen, saj je odvisen od vrst sadja, ki jih imam v hladilniku.
Za izdelovo podstavkov potrebujemo:
- pluto (bolje je, če je debelejša),
- akrilne barve (ali barvne spreje) in
- washi tape (ali ličarski trak).
Ker sem kupila v Kiku (za 1 eur) že izrezane okrogle podstavke iz plute, z izrezovanjem nisem imela veliko dela. S pomočjo šestila in geo trikotnika sem začrtala šestkotnike, jih izrezala, potem pa del podstavka prelepila tako, da sem lahko pobarvala prvi "romb". Uporabila sem akrilne barve, ki sem jih imela doma, s čopičem nanesla en sloj, počakala, da se je barva posušila, odlepila lepilni trak in ponovila postopek še z drugo barvo. Idejo za izdelavo podstavkov sem našla na blogu Sugar & Cloth, kjer je mogoče najti tudi slikovni prikaz izdelave podstavkov.
Za sadno vodo potrebujemo:
- sezonsko sadje (npr. breskve, jagode, borovnice, maline, kumare...)
- nekaj vejic sveže mete ali melise
- limono/limeto/pomarančo
- (po želji) sirup (npr. bezgov, metin...)
- led
Sadje operemo in narežemo na večje koščke. Če uporabimo citruse, jih olupimo, razen če je lupina užitna (če so bio). Če želimo, lahko iztisnemo sok pomaranče (za bolj sladek okus) ali limone/limete (za bolj osvežilen okus). Vejice mete ali melise operemo in jih oskubimo. Vse skupaj damo v vrč, ki ga napolnimo z vodo. Dodamo lahko še sirup (za bolj zdravo različico napitka ga izpustimo) in vrč postavimo v hladilnik za uro ali dve. V vrč dodamo led in postrežemo. Nekaj idej, kako kombinirati okuse najdete na: She uncovered in Super skinny me.