KAKŠEN ČAJ PA PIJETE VI?

ponedeljek, 04. december 2017

Kot za marsikoga pitje kave, je zame pitje čaja obred ob katerem se ustavim, umirim in počasi spijem skodelico svoje najljubše mešanice. Prva stvar, ki mi je všeč pri nabiranju zelišč je ta, da jih v izobilju najdemo v naravi, hkrati pa se ob tem še sprehodimo in poskrbimo za svoje telo. Kar se mi zdi vredno omeniti je to, da jih naberemo le toliko, kot potrebujemo in si ne delamo večletnih zalog. V naravi je vsega dovolj, če le znamo biti zmerni, prav tako pa z leti ugotovimo količino zelišč, ki jih potrebujemo za celo zimo.  Druga stvar je ta, da je tak čaj zelo zdrav za naše telo in ni trgovinsko pakiran v čajne vrečke, ki so tretirane z plastiko. Tretja stvar pa je ta, da se ob nabiranju zelišč vedno naučimo kaj novega, predvsem pa lahko iz raznolikosti rastlin sestavimo mešanice za točno določene težave ali pa takšne, ki jih lahko pijemo vsak dan za umiritev. Pri pitju čaja je vredno omeniti, da je potrebno na določen čas mešanice zamenjati, saj bi morda nekatere zdravilne učinkovine različnih zelišč ob prevelikih količinah lahko škodovale našemu telesu. Tako kot z nobeno stvarjo, tudi z čaji ni pametno pretiravati.

Že kar nekaj let je od tega kar sem zelišča za čaje začela nabirati sama. Nabiranje je postalo moj hobi, oziroma se je zgodilo spontano ob prijetnih sprehodi čez travnike in gozdove. Najprej sem nabirala zelišča, ki sem jih poznala že od malega, nato pa se je število rastlin, ki sem jih poznala vsako leto večalo. Nabiranje se pri meni ponavadi začne z prvi spomladanskimi trobenticami in konča z zadnjim novemberskim šipkom. Vsako leto spoznam kakšno novo zelišče, velikokrat pa se to zgodi ob kakšnih specifičnih težavah, ko hitro posežem po svoji knjigi o užitnih divjih rastlinah, kjer najdem informacije o zdravilnih učinkovinah za točno določeno težavo. Pri nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč obstaja kar nekaj osnovnih pravil, ki se jih je potrebno držati, vendar je o tem napisanega že veliko, zato bom z vami delila kako to počnem jaz.

Postopek nabiranja, sušenja in shranjevanja zelišč:

  • Zelišča nabiram v košaro in jih ob prihodu domov položim na časopisni papir v sobo, kjer je zmerna temperatura, temno (napol zaprte rolete) in prepišno (odprto okno)
  • Čas sušenja zelišč je različen in je odvisen od posameznih vrst in od tega, če sušimo cvetove, liste ali korenine. Iz tega razloga je potrebno na vsakih nekaj dni preveriti, če so se posamezni deli rastlin že posušili. Zame je pokazatelj suhosti, ko se rastline lepo "lomijo" in čutim, da v njih ni več veliko vode, kar bi lahko provzročilo, da zelišča splesnijo (to se mi je zgodilo letos pri cvetovih kamilice, ker sem jih nabirala po intervalih in jih nisem enakomerno posušila)
  • Tako suha zelišča shranim v steklene kozarce in jih postavim v temen prostor, dokler iz njih ne pripravim različnih mešanic ali jih mešam za sproti, kar je še bolj priporočljivo. Če nimate temenga prostora za shranjevanje čajev lahko uporabite stare nogavice in steklen kozarec preprosto oblečete vanje.

Midva trenutno pijeva čajno mešanico iz poprove mete, melise, kopriv in ognjiča. Koprive so bile nabrane okoli hiše, ostalo pa sem nabrala na svojem vrtu. Za izdelavo čajne mešanice uporabljam majhen rezalnik v katerega dodam posamezno zelišče in ga zmeljem na manjše koščke, vendar ne premajhne, da mi ob pripravi ne uidejo skozi cedilo. Razmerje med rastlinami ponavadi določim po občutku, saj približno vem kakšni in koliko katerega okusa nama najbolj ustreza. Trenutna čajna mešanica vsebuje 3 posodice kopriv, 2 posodici poprove mete, eno posodico melise in dve posodici ognjiča. Na koncu vse zmlete rastline zmešam in jih shranim v temen kozarec.

Če sTe bili ob nabiranju zelišč letos pridni tudi vi, je lahko dobra čajna mešanica v steklenem in okrašenem kozarcu super božično darilo katerega ste pripravili skupaj z naravo in za katerega niste potrebovali iti v trgovino. Če pa imate dovolj čaja le zase, specite piškote in na čajanko povabite prijatelje.


Objavi Komentar
Objavite komentar