Še vedno sem pod vtisom včerajšnjega koncerta, ki ga je organiziral LokalPatriot v sklopu Muzejski vrtovi. Žal je bil koncert zaradi slabega vremena prestavljen v Kulturni center in je bilo zato vzdušje precej drugačno kot bi bilo, če bi bil koncert na muzejskih vrtovih. Bilo je bolj resno, verjetno prostoru, v katerem smo bili, bolj primerno. Ampak kljub temu je Galu uspelo vzpostaviti kontakt s publiko in tudi publika je bila razpoložena.
Nikoli nisem bila ravno fenica Gala Gjurina, na koncert sem šla bolj zaradi Severe. Gal se mi je pač vedno zdel nekoliko vzvišen, njegovi hiti, ki se vrtijo po radiu pa narejeni po konceptu enostaven-komad-ki se bo vrtel-in-bom-lahko-zaslužil-z-njim. Res pa je, da ga nisem nikoli spremljala in je bil to le moj first-look-impression.
Zanimiv mi je postal, ko sem poslušala posebno izdajo Telstarja (Izštekani Telstar) ob 40. obletnici delovanja Vala 202.
Kar lahko sedaj, ko sem ga slišala v živo, rečem zanj je, da je on glasbenik. Pravi muzičar. Ima super ekipo, s katero ga žgejo na odru. Se mi tudi zdi, da ni obremenjen s tem, da more biti vse popolno, brez napake, ampak da dela predvsem na tem, da se v glasbi uživa. In tega ne vidiš pogosto. Pa tega tudi nisem še nikoli doživela, da bi ti nek glasbenik rekel, da pusti svoj naslov in ti bo na svoje stroške poslal cd na dom. Tako da ja, sem prijetno presenečena.
Severa pa itak ni razočarala. Poje s tako lahkoto, da se vedno sprašujem, od kod ji tak glas. Pa zdi se mi prijetna. Zelo simpatična.
Kljub temu, da je koncert trajal dobri dve uri, se publika od 9-članske zasedbe ni želela posloviti. S stoječimi ovacijami smo jih dvakrat priklicali nazaj in si tako priborili še pol ure dobre slovenske glasbe.
Za zaključek lahko povzamem besede organizatorjev iz napovednika: "Njegovih koncertov se ne pozabi hitro."
